Avtor prispevka: Darja Smiljić Objavljeno: 27. december 2021

Dejavnost kozmetičnih salonov

Dejavnost kozmetičnih salonov spada v šifro dejavnosti 92.022 Kozmetična in pedikerska dejavnosti. Gre za nego obraza in telesa ter depilacijo. Po pojasnilih Statističnega urada Slovenije v to kategorijo sodijo:

  • manikiranje in ličenje,
  • lakiranje in geliranje nohtov na rokah ali nogah, podaljševanje nohtov,
  • poslikava,
  • storitve vstavljanja in podaljševanja trepalnic,
  • vse vrste depilacije (odstranjevanja dlak s telesa, tudi lasersko),
  • storitve nege obraza z oksigenesisom,
  • storitve permanentnega ličenja,
  • piling kože,
  • storitve z IPL+RF laser napravami,
  • storitve injekcijskih aplikacij serumov v kožo (npr. s hialuronsko kislino) za pomlajevanje obraza, storitve vizažista, stilista


Kozmetični saloni se uvrščajo med obrtne dejavnosti, za opravljanje katerih je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost. Slednjo izpolnjujejo osebe s pridobljeno izobrazbo kozmetični tehnik, mojster kozmetične nege, višji kozmetik, diplomirani kozmetik/kozmetičarka, dermatolog ali estetski kirurg. Obrtno dovoljenje se pridobi po registraciji podjetja (vpisu v poslovni/sodni register) na pristojni obrtni zbornici. Opozoriti velja, da lahko obrtno dovoljenje za opravljanje dejavnosti kozmetičnega salona pridobijo tudi osebe, ki izpolnjujejo enega od pogojev, opredeljene v 2. odstavku 9. člena Obrtnega zakona ter podjetniki in družbe, opredeljene v 2. odstavku 10. člena tega zakona. V skladu z obrtno zakonodajo lahko kozmetični saloni zaradi zaokrožitve oz. dopolnitve dejavnosti v okviru svoje dejavnosti opravljajo tudi prodajo na drobno določenega blaga, ki ga uporabljajo pri opravljanju storitev, vendar le osebam, katerim je bila storitev opravljena.


Samo za opravljanje dejavnosti manikiranja in/ali ličenja izobrazbeni pogoji (in posledično pridobitev obrtnega dovoljenja) niso predpisani. Ne glede na to se seveda priporoča, da so osebe za opravljanje navedenih dejavnosti ustrezno usposobljene.


Dejavnost se lahko opravlja v prostorih ali objektih, ki so namenjeni za opravljanje dejavnosti. Objekt, v katerem je poslovni prostor, mora imeti uporabno dovoljenje. Izda ga pristojna upravna enota – oddelek za okolje in prostor na zahtevo lastnika objekta. Zaradi zahtevnosti postopkov v zvezi s pridobitvijo uporabnega dovoljenja se priporoča vključitev projektanta. Za samo registracijo dejavnosti se sicer ne preverja, ali prostor ustreza zakonskim zahtevam za opravljanje dejavnosti. Ustreznost prostorov se preverja v inšpekcijskem nadzoru, v katerem vas, če ugotovijo nepravilnosti, lahko oglobijo, lahko pa tudi samo določijo rok za odpravo pravilnosti.


Prostori za opravljanje kozmetične dejavnosti morajo ustrezati minimalnim zdravstvenim, higienskim in tehničnim pogojem. Pogoje za opravljanje dejavnosti določa Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnostiV skladu s pravilnikom je potrebno zagotavljati minimalne sanitarno zdravstvene pogoje ter uporabo zdravju in okolju neškodljivih tehnologij, da se zagotovi najvišjo možno stopnjo varovanja zdravja uporabnikov storitev. Upoštevati je potrebno člene 3 do vključno 21 ter 34. člen zgoraj omenjenega pravilnika. Sanitarno zdravstvene pogoje – med njimi tudi ustrezno opremljenost prostorov – preverja zdravstveni inšpektorat. V primeru dvoma o ustreznosti prostora se priporoča posvet z inšpektoratom.


V skladu z 19. členom Pravilnika o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti je potrebno v prostoru namestiti obvestilo o zdravstvenih tveganjih in omejitvah. Obvestilo mora biti nameščeno na vidnem mestu v prostoru, kjer se izvaja dejavnost, na njem morajo biti z dobro vidnimi in čitljivimi velikimi tiskanimi črkami dane informacije glede zdravstvenih tveganj in omejitev izvajanja nege oseb, ki imajo nalezljivo okužbo kože, nohtov ali zajedavce na koži ali lasišču. V primeru prodaje kozmetičnih izdelkov je potrebno imeti na steni tudi obrazložitve glede uporabe teh izdelkov.


Izpostavljam še zahtevo glede prve pomoči – zgoraj omenjeni pravilnik v 10. členu navaja, da mora biti v delovnem ali pomožnem prostoru nameščena omarica oz. komplet za prvo pomoč. Vsebina omarice oz. kompleta za prvo pomoč je predpisana. Vsebina kompleta mora biti popolna, sanitetni material mora biti v nepoškodovani embalaži, paziti je treba tudi na roke trajanja sanitetnega materiala. Vsako porabo sanitetnega materiala je treba evidentirati. Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu navaja tudi zahtevo, da je v vsaki krajevno ločeni enoti in v vsaki delovni izmeni prisoten vsaj en delavec, ki je usposobljen za dajanje prve pomoči.


Zaradi preprečevanja okužb s covid-19 je NIJZ tudi za dejavnost kozmetičnih salonov pripravil podrobnejša Higienska priporočila za opravljanje kozmetičnih salonov v času pojavljanja COVID-19. Navodila občasno posodabljajo, odsegljiva pa so na TEJ POVEZAVI, pod naslovom »Nega telesa«.

Vas zanima več o članku ˝Dejavnost kozmetičnih salonov˝? Napišite nam vaše vprašanje ali vstopite v kontakt neposredno.

Članki, ki jih dostopate na tej spletni strani so bili pripravljeni na podlagi različnih virov, veljavnih v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtorji in SPOT Svetovanje JV Slovenija ne odgovarjajo za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

Projekt "SPOT Svetovanje JV Slovenija" je financiran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.