Čeprav veljavna zakonska ureditev ni najbolj naklonjena sklepanju civilnopravnih pogodb in favorizira sklepanje pogodb o zaposlitvi, se številni delodajalci v praksi zaposlovanja sodelavcev še vedno zatekajo k sklepanju pogodb civilnega prava. Gledano z vidika delodajalca je sklepanje takšnih pogodb ekonomsko racionalno početje, še posebej če vzamemo v obzir precej neprijazno davčno zakonodajo na področju obdavčitve dela. Če želi podjetnik zaposliti dodatno osebo, mu pogodba o zaposlitvi v določenih primerih predstavlja oviro, saj je namreč zelo rigidna v primeru, da z novim delavcem niso zadovoljni. Pogodba o zaposlitvi je za delodajalca sprejemljiva v primeru, ko gre za opravljanje takšnih del, za katera se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas, v ostalih primerih tehtajo različne možnosti.
Prednosti civilnopravnih pogodb so v tem, da je delovni čas bolj fleksibilen, da ne gre za neko dlje časa trajajočo dejavnost, ampak bolj za projektno delo, da je rok za izpolnitev obveznosti določen itd. V praksi danes podjetja pogosto "zaposlujejo" delavce preko avtorske ali podjemne pogodbe.
Za pravna razmerja, sklenjena na podlagi pogodb civilnega prava, katerih predmet je opravljanje dela za drugega, se poleg ureditve v pogodbi uporabljajo pravila iz Obligacijskega zakonika. Opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava je dopustno samo v primeru, da v razmerju med pogodbenima strankama ne obstajajo elementi delovnega razmerja. Delo preko pogodbe civilnega prava, kot so podjemna pogodba ali avtorska pogodba, je načeloma v podjetju dovoljena, a se dogaja tudi v primerih, ko je precej očitno, da bi morali z njimi skleniti pogodbe o zaposlitvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Če so v razmerju med strankama dejansko podani elementi delovnega razmerja, se bo razmerje štelo za delovno razmerje, ne glede na to, da sta pogodbeni stranki svojo pogodbo poimenovali kot civilno-pravno pogodbo, pravice in obveznosti pogodbenih strank pa se bodo, ne glede na morebitno drugačno ureditev v pogodbi, presojale po delovnem pravu.
Če v razmerju med pogodbenima strankama obstajajo elementi delovnega razmerja (predvsem dejstvo, da oseba opravlja delo za drugega tako, da se vključi v njegov delovni proces in delo opravlja v razmerju podrejenosti, odvisnosti od delodajalca), se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, določenih v zakonu. Na obstoj delovnega razmerja posebej kaže dejstvo, da gre za delo, za opravljanje katerega je delodajalec v aktu o sistemizaciji določil pogoje, ki jih mora delavec izpolnjevati (bodisi na določenem delovnem mestu ali pri določeni vrsti dela).
Podjemna pogodba ali pogodba o delu je pogodba civilnega prava, opredeljena v Obligacijskem zakoniku (OZ), kjer je določeno, da se s podjemno pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določen posel (npr. izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo), naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Iz definicije je razvidno, da je predmet pogodbe definiran precej široko. Vsekakor se pogodba šteje za podjemno pogodbo, če sta imela pogodbenika v mislih zlasti podjemnikovo delo. Podjemna pogodba se največkrat uporablja pri obrtniških delih in popravilih, varstvu otrok, čiščenju prostorov, torej takrat, ko gre za podjem, projekt in ne za kontinuirano delo.
Plačilo iz podjemne pogodbe je dohodek posameznika, zato je obdavčen v okviru dohodnine, natančneje v okviru dohodka iz zaposlitve kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja in se vključuje v letno dohodninsko osnovo.
Avtorska pogodba je opredeljena v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah RS (ZASP), kjer je določeno, da se z avtorsko pogodbo o naročilu dela avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so izražene na kakršenkoli način. Vsebina avtorske pogodbe je avtorsko delo, kamor se uvrščajo zlasti:
Glede ostalih sestavin avtorske pogodbe se uporabljajo določbe o podjemni pogodbi. Ugotovimo lahko, da je avtorska pogodba zelo podobna podjemni pogodbi, od nje se namreč loči zgolj po predmetu pogodbe. Avtorska pogodba se torej lahko uporablja samo takrat, kadar je njen predmet določeno avtorsko delo, v vseh ostalih primerih pride v poštev podjemna pogodba.
Davčno osnovo pri podjemni in avtorski pogodbi predstavlja dohodek, ki je zmanjšan za prispevke za zdravstveno zavarovanje (6,36 %) in za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Pri podjemnikih, ki niso zavarovani na drugi osnovi ZPIZ-2 nalaga plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 odstotka od bruto zneska pogodbe, kar tudi zmanjšuje davčno osnovo. Poleg normiranih stroškov lahko posameznik uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in prenočitve, ki so povezani z opravljanjem dela ali storitev iz podjemne pogodbe. Dejanske stroške lahko posameznik uveljavlja samo na podlagi ustreznih dokazil (računov, potrdil itd.) v okviru ugovora zoper informativni izračun dohodnine. Izplačevalec dohodka za podjemno pogodbo je zavezan plačati akontacijo dohodnine v višini 25 % od davčne osnove ob izplačilu dohodka.
Naročnik (izplačevalec) mora obračunati tudi 8,85 odstoten prispevek za pokojninsko zavarovanje in prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 0,53%, pri podjemni pogodbi še 25% posebni davek. Z vidika naročnika je tako avtorska pogodba nekoliko ugodnejša.
Poleg podjemne in avtorske pogodbe se uporabljajo še druge vrste pogodb. Pogodba o zaposlitvi z vodilnimi delavci (poslovodnimi osebami in prokuristi) je svojevrstna, tako imenovana pogodba sui generis in čeprav jo uvrščamo med delovnopravne pogodbe, zanjo številna določila iz ZDR-1 ne pridejo v poštev zaradi specifičnosti položaja vodilnih delavcev. Delavci pogosto opravljajo delo za delodajalca tudi preko lastnega s.p.-ja in sklepajo tako imenovane »pogodb o sodelovanju« V praksi pa obstajajo primeri samostojnih podjetnikov, ki še posebej intenzivno sodelujejo samo z enim naročnikom in Taki samostojni podjetniki lahko pridobijo status tako imenovanih ekonomsko odvisnih oseb. V praksi se pogosto pojavljajo še mandatna pogodba in pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela.
Mandatna pogodba je javnosti manj poznana, čeprav se v praksi pojavlja precej pogosto in jo pogodbeni stranki včasih formalno imenujeta drugače (denimo pogodba o naročilu, pooblastilo, pogodba o prokuri, ipd.). Tudi za mandatno pogodbo velja, da se take pogodbe ne sme skleniti, če med pogodbenima strankama obstajajo elementi delovnega razmerja. Od podjemne pogodbe se razlikiuje predvsem po tem, da dobi podjemnik pravico do plačila šele v primeru, ko določen posel opravi, medtem, ko je mandatar plačan že za svoj trud, ne glede na to, da posla ni uspešno opravil oziroma dokončal.
Mandatna pogodba se od drugih pogodb civilnega prava, v katerih je osrednji element izvedba določenega dela oziroma storitve loči predvsem v tem, da je osebnega značaja. Dogovorjeno naročilo mora torej mandatar opraviti osebno (razen, če je drugače dogovorjeno) in po tem, da je mandatar upravičen do plačila že na osnovi svojega truda in ne šele na osnovi uspešnega dokončanja dela. Mandatna pogodba šteje med obligacije prizadevanja in ne med obligacije uspeha. Mandatar mora posel izvršiti kot dober gospodar, saj če prevzetega posla ne opravi v skladu s standardom dobrega gospodarja, ni upravičen do plačila za svoj trud.
Pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela je pogodba, največkrat uporabljena pri upokojenih osebah, ki lahko dela tudi potem, ko je že uveljavila pravico do pokojnine. Takšna pogodba ima lahko nekatere elemente delovnega razmerja. Opravljanje tovrstnega dela ni podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sprememba se pojavi le pri plačilu dohodnine, saj se tovrstni dohodek šteje kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Za upokojenca lahko iz tega naslova nastane povečana dohodninska obveznost. Zakon ne določa omejitev opravljanja začasnega in občasnega dela po vrstah dela, tako da se lahko na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela z vidika navedenega zakona opravljajo vse vrste dela, seveda ob upoštevanju omejitev oziroma pravil, ki jih morebiti določajo predpisi s področja, na katerem se delo opravlja.
Viri:
Predavanje Marije Tomc Muc, Biro Bonus d.o.o.: »Vse oblike dela in zaslužka ter njihova obdavčitev«, maj 2021
https://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/poslovanje/podjemna-pogodba-ali-pogodba-o-zaposlitvi
https://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/poslovanje/podjemna-ali-avtorska-pogodba
https://www.findinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/302283
https://www.gov.si/teme/delo-upokojencev/
Vas zanima več o članku ˝Delo preko pogodb civilnega prava - AVTORSKA ALI PODJEMNA POGODBA?˝? Napišite nam vaše vprašanje ali vstopite v kontakt neposredno.
Članki, ki jih dostopate na tej spletni strani so bili pripravljeni na podlagi različnih virov, veljavnih v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtorji in SPOT Svetovanje JV Slovenija ne odgovarjajo za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.
Povezava do spletne strani evropske kohezijske politike v Sloveniji: https://evropskasredstva.si