Povezava do spletne strani evropske kohezijske politike v Sloveniji: https://evropskasredstva.si
Pomen investicij
Investicije so gibalo celotnega gospodarstva. Iz ekonomskega vidika so najpomembnejši razvojni dejavnik, ki vpliva na gospodarsko rast. Obseg investicij in tehnološki napredek sta tesno povezana. Dosežke tehničnega napredka lahko v popolnosti koristi tisto gospodarstvo, ki investira. Investicije povečujejo število delovnih mest, vplivajo na izkoriščanje (mobilizacijo) naravnih bogastev. Z njimi podjetja uresničujejo svoje strategije in oblikujejo strateške usmeritve za prihodnje poslovanje.
Investicije so sredstvo za uresničevanje ciljev dolgoročne rasti in razvoja podjetja. Izbira investicij je strateška odločitev. Investicijski projekt mora vplivati na ekonomsko moč podjetja, zato je prepoznavanja potreb in projektov najpomembnejši del v procesu investicijskega odločanja. Sredstva, potrebna za financiranje investicij so omejena in imajo svojo ceno.
Financiranje investicij je pogosto povezano z visokimi finančnimi sredstvi, ki so dolgoročno vezana. Danes investicije niso usmerjene predvsem v zagotavljanje proizvodne zanesljivosti in v stroškovno optimizacijo za zagotavljanje konkurenčne cene, temveč zahtevajo tudi preprečevanje onesnaževanja okolja, recikliranje, ponovno uporabo odpadnih surovin, manjšo porabo elektrike in materialov, blažitev vplivov na podnebne spremembe. Dobro planiranje in večja finančna vlaganja zahtevajo izzivi kot so vlaganje v raziskave in razvoj, nova zaposlovanja zaradi širitve proizvodnje, pridobivanje certifikatov, prilagajanje podnebnim spremembam.
Zakon o spodbujanju investicij
Tudi država investicije prepoznava kot za nacionalno ekonomijo eden najpomembnejših dejavnikov pri pospeševanju gospodarskega razvoja, ustvarjanje gospodarske stabilnosti in rasti. Sprejet je Zakon o spodbujanju investicij (ZSInv, Ur.l.RS, št. 13/18). Investicijske spodbude se dodeljujejo po vnaprej znanih postopkih, pogojih, merilih in načrtnim spremljanjem, kar zagotavlja transparentnost. Investicijska spodbuda je lahko dana v obliki nepovratnih spodbud (subvencije) in povratnih spodbud (kredita, garancije in subvencionirane obrestne mere). Pri dodeljevanju investicijskih spodbud je torej pomembno, da investicija izpolnjuje predpisana merila. Na podlagi vrednosti teh meril se določi višina spodbude.
Nov zakon določa tudi aktivnosti za spodbujanje investicij in internacionalizacije. Cilj je spodbujati konkurenčnost slovenskih podjetij preko uspešnega poslovanja na globalnih trgih. Aktivnosti za spodbujanje investicij in internacionalizacije v skladu z usmeritvami in politiko Republike Slovenije izvaja SPIRIT Slovenija, javna agencija.
Pogoji in merila za dodelitev državnih spodbud
Državne spodbude se dodeljujejo praviloma na podlagi javnega razpisa. Javni razpis objavi razpisovalec v Uradnem listu Republike Slovenije in na svoji spletni strani, kjer objavi tudi razpisno dokumentacijo. Za investicije, ki bistveno prispevajo k razvoju slovenskega gospodarstva (iz drugega odstavka 4. člena ali drugega odstavka 4.a člena Zakona o spodbujanju investicij), se lahko dodelijo subvencije brez javnega razpisa. Investitor posreduje vlogo za dodelitev subvencije na ministrstvo pristojno za gospodarstvo.
Za javne razpise je značilno, da poleg splošnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj, določajo upravičena območja (za celotno območje države, lahko pa so usmerjena zgolj v določena območja kot so obmejna problemska območja, zavarovana območja, območje z italijansko in madžarsko narodnost skupnostjo ali pa je intezivnost različna za posamezno kohezijsko regijo), upravičene prijavitelje (npr. pravnoorganizacijska oblika, čas od ustanovitve, velikost prijavitelja, število zaposlenih, dejavnost, velikokrat tudi sedež), upravičene projekte (kraj oziroma območje projekta, časovni okvir projekta, sektor projekta, minimalna višina upravičenih stroškov v projektu), upravičene stroške (npr. gradnje, adaptacije in rekonstrukcije, nova oprema, neopredmetena sredstva, stroški R&R itd), intenzivnost pomoči (najvišji delež sofinanciranja - po »de minimis« ali po regionalni shemi), cilje projekta (npr. povečanje števila zaposlenih, povečanje dodane vrednosti na zaposlenega, povečanje učinkovitosti rabe virov).
Če potencialni vlagatelj izpolnjuje vse zgornje pogoje mora preveriti ali dosega vsaj minimalno število točk, ki je potrebna za odobritev vloge. Merila za ocenjevanje vloge so podrejena namenu in ciljem javnega razpisa. Merila za ocenjevanje vlog se sicer od razpisa do razpisa nekoliko razlikujejo, saj sledijo ciljem razpisa. V večini meril je pomembna bonitetna ocena vlagatelja, trajnostna in okoljska ocena (prilagajanje na podnebne spremembe, načelo krožnega gospodarstva, zmanjševanje materiala in energije, izhodišča za varstvo okolja, vpliv investicije na okolje), pridobljeni certifikati, energetski pregledi, ohranjevanje zaposlitev (in novo zaposlovanje), povečevanje dodane vrednosti, inovativnost, izdelana analiza trga, zagotovljena prodaja (pogodbe, predpogodbe), digitalizacija, velikokrat se točkuje še ne/razvitost območja, kjer je sedež oziroma investicija prijavitelja.
V javnih razpisih za vlaganje v turistično ponudbo in infrastrukturo so merila prilagojena in vsebujejo še ocene glede na število ležišč, dodatno ponudbo oziroma uvajanje novih turističnih produktov, vpliv projekta na podaljšanje dobe bivanja turistov, skladnost s ključnimi usmeritvami strategije turizma, vključitev trajnostne mobilnosti, sodelovanje z lokalno skupnostjo…
Poleg investicijskih spodbud imajo podjetja na voljo še vrsto finančnih spodbud za lažji zagon, likvidno poslovanje, krepitev konkurenčnosti, internacionalizacije in različnih vsebinskih spodbud.
Najpomembnejši razpisovalci in razpisi:
SPIRIT Slovenija, javna agencija (www.spiritslovenia.si). Finančne spodbude na področju podjetništva (posebej tudi ženskega podjetništva), inovativnosti, tehnološkega razvoja, strateške trajnostne in krožne transformaciji poslovanja, internacionalizacije in tujih investicij in turizma. Po uveljavitvi Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize - ZGOPEK (Ur. list RS, št. 163/22), je upravičencem omogočeno tudi subvencioniranje povišanih stroškov za energente, za povišanje stroškov električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare. SPIRIT Slovenija objavlja tudi povabila za skupinske sejemske predstavitve, s katerimi izbranim prijaviteljem zagotavlja pripravo in izvedbo skupinskega nastopa ter podporo pri predstavitvi na sejmih.
Slovenski podjetniški sklad Maribor (https://www.podjetniskisklad.si/). Objavlja razpise za zagonske spodbude (P2) - finančna in vsebinska podpora za mlada podjetja v prvi razvojni fazi, semenski kapital (SK75) oz. konvertibilno posojilo - namenjeno mladim podjetjem v drugi razvojni fazi (za vstop na trg), za so-investiranje z zasebnimi investitorji (SI – SK), za tvegan kapital za hitrorastoča globalno usmerjena podjetja in zajema vstop v lastniško strukturo in upravljanje podjetja, kar omogoča začetek prodora na globalne trge. Objavlja razpise za mikrokredite (P7, P7R, P7C, P7-2), ki omogočajo financiranje manjših investicij, obratnih sredstev in likvidno poslovanje mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP). Za lažje in cenejše pridobivanje bančnih kreditov za obratna sredstva ali večje investicije razpišejo Garancije za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (P1 plus). Obstajajo tudi posebne spodbude za rast in razvoj specifičnih ciljnih skupin.
SPS ponuja MSP-jem tudi programe vsebinske podpore: Vavčerji so spodbude manjših vrednosti, ki MSP-jem omogočajo bistveno poenostavljen dostop do sofinanciranja posameznih storitev, s pomočjo katerih lahko podjetja krepijo svojo konkurenčnost in kompetence. SPS Maribor razpisuje 12 različnih vavčerjev: za certifikate kakovosti, za zaščito intelektualne lastnine, za tržne raziskave tujih trgov, za udeležbe na mednarodnih forumih, za udeležbo v gospodarskih delegacijah v tujino, za skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini, za dvig digitalnih kompetenc, za digitalni marketing, za pripravo digitalne strategije, za kibernetsko varnost, za statusno preoblikovanje družb, za uvajanje poslovne odličnosti, za prenos lastništva, za prototipiranje, za celostno vrednotenje okoljskih vplivov (LCA).
Slovenski regionalni razvojni sklad Ribnica (https://www.srrs.si/) poleg ugodnih posojil (in občasnih javnih razpisov za nepovratna sredstva) za podjetništvo (program B) za financiranje naložbenih projektov, internacionalizacije in širitve poslovanja ter projekte na področju turizma, gozdno-lesne verige in krožnega gospodarstva nudi tudi posojila za kmetijstvo in gozdarstvo, lokalno infrastrukturo in neprofitne organizacije.
Sklad v okviru programa B oblikuje različne finančne produkte, s poudarkom v zeleno financiranje, za digitalizacijo in za družbeno odgovorno financiranje, s katerimi vpliva na gospodarski razvoj in razvoj podeželja in pomembno prispeva k uresničevanju ciljev evropskega zelenega dogovora.
Sredstva posameznega finančnega produkta za podjetništvo so lahko dodeljena kot: investicijska, obratna ali likvidnostna sredstva, sredstva za izobraževanje, sredstva za namen pred-financiranja, sredstva, namenjena območju, kjer živita avtohtoni narodni skupnosti.
V okviru finančnih produktov bodo projekti iz upravičenih območij bodisi prejeli dodatne točke in imeli boljše posojilne pogoje, bodisi bodo finančni produkti namenjeni izključno projektom, ki se izvajajo na teh območjih.
Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) (https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-turizem-in-sport/), nudi finančne spodbude za raziskave in razvoj na področjih: podjetništvo, tehnologija in RRI, internacionalizacija, digitalizacija, les, socialno podjetništvo, turizem, ter finančne spodbude za investicije, ki bistveno prispevajo k razvoju slovenskega gospodarstva na podlagi neposredne vloge v skladu s 15. členom Zakona o spodbujanju investicij.
MGTŠ z razpisi spodbuja gospodarske družbe k trajnostno naravnanim investicijam z vlaganji v naprednejšo tehnologijo in avtomatizacijo poslovnih procesov, ki bodo prispevale k dekarbonizaciji ter zelenemu in digitalnemu prehodu ter dolgoročno omogočile večjo produktivnost, boljše okrevanje, odpornost, rast in konkurenčnost gospodarstva. Spodbuja razvoj podjetij na področju lesarstva in za večjo predelavo lesa zaradi boljšega izkoriščanje razvojnega potenciala slovenske strateške surovine. Spodbuja uvajanje okoljskih in trajnostnih znakov za ponudnike v gostinstvu in turizmu ter sofinancira vlaganja v nastanitveno turistično ponudbo za dvig dodane vrednosti turizma .
Na področju podjetništva ustvarja pogoje, ki podjetnikom omogočajo rast, razvoj in prodor na različne trge. Skupaj s SID banko omogoča ugodna posojila in različne finančne instrumente in so oblikovali Sklad skladov, s katerim je storjen pomemben korak v smeri prehoda iz nepovratnih v povratna sredstva. Z uporabo finančnih instrumentov, kot so krediti, garancije, kapitalsko financiranje in podobno, ki zahtevajo vložitev tudi lastnih sredstev in naporov s strani podjetij ali posrednikov, je v proces vgrajena tržna presoja projektov, ki se financirajo.
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) (https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kohezijo-in-regionalni-razvoj/), si prizadeva za skladen regionalni razvoj celotne Slovenije in izvaja posebne ukrepe regionalne politike in usklajuje ključne projekte. Na območjih z visoko brezposelnostjo izvaja programe spodbujanja konkurenčnosti. V okviru regionalne politike spodbuja tudi razvoj socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije.
Z endogeno regionalno politiko, ki je del regionalne politike, usmerja uresničevanje teritorialnih razvojnih ciljev s povezovanjem notranjih razvojnih pobud razvojnih regij po načelu od spodaj navzgor. Skrbi za izvajanje instrumentov in ukrepov kot so dogovori za razvoj regij, program ukrepov za obmejna problemska območja, začasne ukrepe razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo, lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD), programi za spodbujanje gospodarske podlage in hitrejši razvoj območij italijanske in madžarske avtohtone narodne skupnosti in romske skupnosti in druge. Na regionalni ravni se opravljajo razvojne naloge v javnem interesu kot so Regijska štipendijska shema, Regijski steber spodbujanja podjetništva (regijske sheme za spodbujanje nastajanja novih podjetij in regijske garancijske sheme).
MKRR je objavlja razpise pomembne za obmejna problemska območja. Z njimi podpira projekte za krepitev ekonomsko-poslovne infrastrukture (za občine) in tudi razpise za gospodarske subjekte s katerimi želijo doseči skladen regionalni razvoj (npr. za vključevanje diplomantov v delo na obmejnih problemskih območjih).
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) (https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kmetijstvo-gozdarstvo-in-prehrano/) prav tako objavlja javne razpise. Upravičeni prijavitelji so lahko v nekaterih primerih tudi samostojni podjetniki in pravne osebe, v skladu s 6. členom Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20, 121/21, 11/22, 155/22, 12/23 in 50/23). S temi razpisi MKGP nudi podporo za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti in za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov, ki se izplača v obliki nepovratnih in povratnih sredstev.
EKO sklad (https://ekosklad.si/) objavlja javne razpise podjetnike za subvencije in ugodne kredite za okolju prijazne naložbe. Spodbude se nanašajo na investicije v ogrevanje in prezračevanje, izolacija in okna, učinkovito rabo energije, električno samooskrbo, gradnjo ali celovito obnovo stavb, vozila in infrastrukturo trajne mobilnosti, vodo oziroma daljinsko in centralno ogrevanje, zmanjševanje onesnaženja zraka, upravljanje z odpadki in odstranjevanje azbesta, na začetne naložbe v okoljske tehnologije.
Prijava na razpis: da ali ne?
Investicije in vlaganja v razvoj so za podjetja strateškega pomena in so pomembne za dolgoročni obstoj podjetij. Odločitev za tak korak mora biti dobro premišljena in ekonomsko upravičena, dosegati mora pozitivne rezultate za razvoj podjetja. Na negotovo poslovno okolje podjetje ne more vplivati, lahko pa se nanj odziva, prilagaja in pripravi model poslovanja za zmanjševanje vplivov. Vsako podjetje se mora ozreti na svoj trenutni SWOT položaj (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti) in najti konkretno rešitev.
V primeru, da se podjetje odloči za investicijo, lahko preveri, kateri razpis je primeren za lažje zapiranje finančne konstrukcije. Pri tem je potreben tehten premislek ali bo izpolnil vse razpisne pogoje. Izgovor, da lahko odstopi od sofinanciranja po podpisu pogodbe, je namreč neodgovoren, družbeno sporen in zmanjšuje možnosti drugim, ki bi investicijo izvedli. Razpisana sredstva so namreč omejena.
Če je podjetje na javnem razpisu uspešno, podpiše z razpisovalcem pogodbo. Pogodbene obveznosti so za podjetje obvezujoče. Prejemnik se s pogodbo zavezuje, da bo omogočil nadzor nad porabo javnih sredstev. Podjetje mora dosegati vse zastavljene cilje. Posebno pozornost je potrebno posvetiti ciljem, ki so bili stvar dodelitve točk. V primeru, da je bil v času veljavnosti pogodbe nad upravičencem pričet postopek stečaja, prisilne poravnave ali likvidacije, je upravičenec dolžan o postopku takoj obvestiti raspisovalca, prav tako, če pri izvajanju projekta pride do sprememb, ki vplivajo na realizacijo izvedbe investicije ali pa samih sprememb pri investiciji. Če se ugotovi, da prejemnik ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, je dolžan vrniti prejeta sredstva z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila.
Prehitra rast je za podjetje lahko tudi pogubna. Pomembno je, da po odločitvi za določeno investicijo iščemo sredstva, tudi javna in nepovratna, za zapiranje finančne konstrukcije in ne obratno – da se ne odločamo za investicijo zaradi pridobitve ugodnih finančnih sredstev.
Vir:
Vas zanima več o članku ˝Spodbude s strani države - kaj je dobro vedeti˝? Napišite nam vaše vprašanje ali vstopite v kontakt neposredno.
Članki, ki jih dostopate na tej spletni strani so bili pripravljeni na podlagi različnih virov, veljavnih v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtorji in SPOT Svetovanje JV Slovenija ne odgovarjajo za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.
Povezava do spletne strani evropske kohezijske politike v Sloveniji: https://evropskasredstva.si