Zeleni prehod podjetij: regulativni okvir in finančni mehanizmi Evropske unije

Trajnostno poslovanje podjetij se je v zadnjem desetletju uveljavilo kot ena osrednjih tem v globalnem poslovnem okolju. Podjetja se vse pogosteje soočajo z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi tveganji, ki izhajajo iz globalnega segrevanja, degradacije ekosistemov, delovnih in socialnih vprašanj ter kompleksnosti dobavnih verig. Ta tveganja dodatno zaostrujeta večja ozaveščenost potrošnikov in drugih deležnikov ter izjemna hitrost pretoka informacij v digitalnem okolju, zaradi česar neodgovorno poslovanje hitro postane javno izpostavljeno.

V takšno okolje so vse tesneje vpeta tudi mala in srednje velika podjetja (MSP), ki so sestavni del globalnih vrednostnih verig. Trajnostni izzivi zato niso več omejeni zgolj na velika multinacionalna podjetja, temveč postajajo značilnost celotnega gospodarstva.

Evropski zeleni dogovor in pomen za podjetja

Osrednji strateški okvir Evropske unije za zeleni prehod predstavlja Evropski zeleni dogovor, sprejet leta 2019. Gre za krovno razvojno in gospodarsko strategijo, katere cilj je doseči podnebno nevtralnost EU do leta 2050 ter hkrati prispevati k uresničevanju Pariškega sporazuma in omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C. Zeleni dogovor temelji na celostnem pristopu, ki zahteva prispevek vseh politik in zajema ključne gospodarske sektorje, kot so energetika, promet, industrija in kmetijstvo.

Za podjetja to pomeni temeljito spremembo regulativnega, naložbenega in konkurenčnega okolja. Podjetja se morajo prilagoditi novim zahtevam glede poročanja o trajnosti, razogljičenja proizvodnje in upravljanja dobavnih verig, hkrati pa se odpirajo nove priložnosti za razvoj inovativnih poslovnih modelov, izdelkov in storitev z višjo okoljsko in družbeno dodano vrednostjo.

Zeleni dogovor tako ne predstavlja zgolj odziva na podnebne izzive, temveč tudi razvojno priložnost za krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Njegovo uresničevanje podpirajo številni finančni instrumenti Evropske unije, med katerimi so za podjetja posebej pomembni program Obzorje Evropa (Horizon Europe), kohezijska politika, Mehanizem za okrevanje in odpornost (NOO/RRF), InvestEU ter Sklad za pravični prehod.

Program Obzorje Evropa in podpora zelenim inovacijam

Program Obzorje Evropa predstavlja osrednji raziskovalno-inovacijski instrument EU in podjetjem ponuja celovit nabor finančnih mehanizmov, ki podpirajo zeleni prehod od faze raziskav do vstopa na trg. Osnovni mehanizem programa so nepovratna sredstva za raziskave in inovacije, namenjena razvoju novih tehnologij, pilotnim in demonstracijskim projektom ter testiranju rešitev v realnem okolju. Najmanj 35 % proračuna programa je namenjenega doseganju podnebnih ciljev EU, kar projektom s področij energije, podnebja, mobilnosti in krožnega gospodarstva zagotavlja prednostno obravnavo.

Za zeleni prehod je posebej pomemben Steber II – Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost, zlasti grozda Podnebje, energija in mobilnost ter Hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje. Podjetja v teh projektih praviloma sodelujejo v konzorcijih, kar jim omogoča delitev tveganj, dostop do vrhunskega znanja in hitrejši razvoj inovacij.

Evropski svet za inovacije (EIC)

Pomembno vlogo pri podpori zelenim in prebojnim inovacijam ima Evropski svet za inovacije (European Innovation Council – EIC), ki je namenjen predvsem mikro, malim in srednje velikim podjetjem (MSP), zagonskim podjetjem ter hitro rastočim inovativnim podjetjem, v določenih fazah pa tudi raziskovalnim organizacijam in konzorcijem. Instrumenti EIC Pathfinder, EIC Transition in EIC Accelerator skupaj pokrivajo celoten inovacijski cikel – od zgodnje raziskovalne faze do tržne uvedbe in rasti podjetij.

• EIC Pathfinder je namenjen podpori radikalno novih, visoko tveganih in potencialno prebojnih idej (deep-tech), pri katerih tehnologija še ni blizu tržne uporabe. Na razpise se praviloma prijavljajo raziskovalni konzorciji, v katere so lahko vključena tudi podjetja, cilj pa je ustvarjanje znanstvenih in tehnoloških temeljev za prihodnje inovacije. 
• EIC Transition predstavlja most med raziskavami in trgom ter je namenjen podjetjem, spin-offom in konzorcijem, ki že razpolagajo z obetavnimi raziskovalnimi rezultati (npr. iz programov Horizon, ERC ali Pathfinder). Podjetja lahko pridobijo nepovratna sredstva za razvoj prototipov, validacijo tehnologije, analizo tržnega potenciala in pripravo poslovnega modela. 
• EIC Accelerator pa je usmerjen v zagonska podjetja in MSP, ki imajo že razvito inovativno rešitev z visokim tržnim potencialom, vendar se soočajo z velikimi tveganji pri vstopu na trg ali širjenju poslovanja. Instrument omogoča nepovratna sredstva ali kombinirano financiranje (nepovratna sredstva + lastniški vložek EU), kar je posebej pomembno za zelene tehnologije z višjimi kapitalskimi potrebami.

Vloga EIT in inovacijskih ekosistemov

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) podpira zeleni prehod prek tematskih skupnosti znanja in inovacij (KIC – Knowledge and Innovation Communities), ki dolgoročno povezujejo podjetja, raziskovalne organizacije, univerze in javni sektor. V okviru EIT se lahko na razpise in programe vključujejo podjetja vseh velikosti, zlasti MSP in zagonska podjetja, praviloma v sodelovanju z drugimi partnerji.

Podjetjem so na voljo nepovratna sredstva za razvojne in pilotne projekte, zagonski in pospeševalni programi, mentorstvo, podpora pri internacionalizaciji ter možnost testiranja rešitev v realnem okolju (t. i. living labs). Posebna vrednost EIT je v dostopu do industrijskih partnerjev, investitorjev in evropskih vrednostnih verig, kar podjetjem omogoča hitrejši prenos inovacij iz laboratorija v prakso.

Medtem ko je EIT usmerjen predvsem v gradnjo inovacijskih ekosistemov in sodelovanje, EIC podjetjem omogoča večje obsege financiranja ter podporo pri skaliranju individualnih prebojnih inovacij.

Kohezijska politika, InvestEU in pravični prehod

Kohezijska politika predstavlja enega najpomembnejših operativnih virov financiranja zelenega prehoda podjetij, saj je usmerjena predvsem v konkretne naložbe in ne zgolj v raziskave. Na razpise se lahko prijavijo MSP, pogosto pa tudi večja podjetja, odvisno od vrste ukrepa in regije. Podprte so naložbe v energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije, razogljičenje proizvodnih procesov, krožno gospodarstvo ter kombinirani zeleni in digitalni prehod. Podjetja lahko pridobijo nepovratna sredstva, posojila ali garancije, pri čemer so stopnje sofinanciranja odvisne od velikosti podjetja, lokacije projekta in doseženih okoljskih kazalnikov (npr. prihranki energije ali zmanjšanje emisij).

Mehanizem za okrevanje in odpornost (NOO) kohezijska sredstva dopolnjuje z naložbami in reformami, ki podpirajo energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije, trajnostno mobilnost in prilagajanje na podnebne spremembe. Končni upravičenci so lahko podjetja, občine in drugi investitorji, odvisno od posameznega ukrepa.

Program InvestEU deluje kot investicijski vzvod, ki z uporabo proračunske garancije EU omogoča dostop do ugodnejših posojil, garancij in kapitalskih instrumentov. Namenjen je predvsem podjetjem, katerih projekti so že relativno zreli, a zaradi tveganj ali obsega naložb težje dostopajo do tržnega financiranja. InvestEU tako zapolnjuje vrzel med razvojnimi projekti in trgom.

Poseben poudarek ima Sklad za pravični prehod, namenjen regijam, ki jih zeleni prehod najbolj prizadene. V okviru sklada so predvideni tudi namenski razpisi za podjetja, zlasti MSP, za produktivne naložbe v nove trajnostne dejavnosti v regijah, kot sta Savinjsko-šaleška in Zasavska, s ciljem nadomestitve delovnih mest v ogljično intenzivnih sektorjih.

Podporno okolje v Sloveniji

Zeleni prehod podjetij v Sloveniji poleg evropskih finančnih mehanizmov pomembno podpira tudi razvito nacionalno podporno okolje, ki podjetjem pomaga pri razvoju trajnostnih poslovnih modelov, povezovanju deležnikov ter prenosu krožnih in nizkoogljičnih rešitev v prakso.

• Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo (SRIP – Krožno gospodarstvo) povezuje podjetja, raziskovalne in izobraževalne institucije, nevladne organizacije ter druge deležnike v nove verige vrednosti po načelih krožnega gospodarstva. Partnerstvo podjetjem nudi podporo pri razvoju krožnih poslovnih modelov, vključevanju v raziskovalno-razvojne projekte, internacionalizaciji ter sodeluje z državo pri oblikovanju razvojnih politik.
• Slovenski center za krožno gospodarstvo (SCKG) pa združuje partnerje z različnimi strokovnimi znanji ter MSP nudi individualno strokovno svetovanje in mentoriranje, usposabljanja ter podporo pri prepoznavanju in izkoriščanju inovacijskih priložnosti na različnih stopnjah razvoja podjetja. Pomemben del njegovega delovanja predstavlja tudi Baza znanja, ki omogoča dostop do orodij, primerov dobrih praks in ključnih informacij za praktično uvajanje krožnih rešitev.

Celostno podporno okolje v Sloveniji tako dopolnjuje evropske finančne mehanizme in podjetjem omogoča, da zeleni prehod ne ostane zgolj strateški cilj, temveč postane konkretna razvojna pot, podprta z znanjem, povezovanjem in dostopom do financiranja.

Viri:

• Evropski zeleni dogovor
• Evropski zeleni dogovor - Consilium
• Zeleni prehod | GOV.SI
• Obzorje Evropa
• European Innovation Council
• European Institute of Innovation and Technology
• Evropska kohezijska politika | GOV.SI
• InvestEU Programme - InvestEU - European Union
• Sklad za pravični prehod (SPP) - Evropska sredstva
• O nas - SRIP - Krožno gospodarstvo
• Slovenski center za krožno gospodarstvo - SCKG

Članki, ki jih dostopate na tej spletni strani so bili pripravljeni na podlagi različnih virov, veljavnih v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtorji in SPOT Svetovanje JV Slovenija ne odgovarjajo za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.