Zasebni športni delavec - kako do statusa in primerjava s statusom s.p.

KAJ JE ZASEBNI ŠPORTNI DELAVEC?

Status zasebnega športnega delavca ureja Zakon o športu (ZŠPo-1). Opredeljuje ga kot strokovnega delavca v športu, ki je vpisan v razvid zasebnih športnih delavcev in samostojno opravlja delo v športu kot svojo izključno ali dopolnilno dejavnost.

Strokovno delo v športu obsega načrtovanje, organiziranje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje procesa športne vadbe kot tudi individualno poučevanje in poučevanje na tečajih v športnih panogah, ki imajo evidentiran uradni tekmovalni sistem. Status zasebnega športnega delavca je tako namenjen tistim, ki se ukvarjajo npr. s trenerstvom, osebnim trenerstvom, organizacijo športnih dogodkov….

Pri statusu zasebnega športnega delavca gre za neodvisno opravljanje izključno ene ali več športnih dejavnosti. Zasebni športni delavec ni v delovnem razmerju z drugim delodajalcem, ampak dela kot samozaposlena oseba.

Status zasebnega športnega delavca lahko pridobi tudi tujec. Samozaposli se lahko takoj po pridobitvi statusa in ne šele po enoletnem neprekinjenem zakonitem prebivanju v Sloveniji kot to sicer velja za samozaposlitev tujcev. Ravno tako tujec kot zasebni športni delavec ne rabi soglasja ZRSZ za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja.

POGOJI ZA PRIDOBITEV STATUSA ZASEBNEGA ŠPORTNEGA DELAVCA

Vsak, ki želi opravljati strokovno delo v športu kot zasebni športni delavec, mora biti pri ministrstvu, pristojnemu za šport, vpisan v Razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu. Za vpis v razvid mora imeti strokovno izobrazbo ali strokovno usposobljenost. 

Strokovna izobrazba

Za ustrezno strokovno izobrazbo šteje:

• zaključen javnoveljavni višješolski študijski program ali
• javnoveljavni študijski program 1. ali 2. stopnje ustrezne smeri oz.
• izobrazba, katere raven ustreza izobrazbi, pridobljeni po javnoveljavnem študijskem programu 1. ali 2. stopnje, ki daje kompetence na področju športa v skladu z merili, ki jih določi minister.

Posameznik s pridobljeno izobrazbo iz 1. alinee (torej višješolskim študijskim programom) ima omejitev, da ne more vrednotiti procesa športne vadbe, lahko pa načrtuje, organizira izvaja in spremlja proces športne vadbe.

Seznam javnoveljavnih študijskih programov, ki dajejo kompetence na področju športa, je objavljen TUKAJ.

Strokovna usposobljenost

Kot ustrezna usposobljenost šteje, če ima posameznik najmanj srednjo poklicno izobrazbo in strokovno usposobljenost 1. ali 2. stopnje za športno treniranje, športno rekreacijo, šport invalidov ali šport starejših po javnoveljavnih programih usposabljanja, ki so vpisani v razvid javnoveljavnih programov usposabljanj. Dodaten pogoje je starost posameznika najmanj 18 let.

Strokovna usposobljenost 1. stopnje daje posameznikom pravico do izvajanja in spremljanja procesa športne vadbe, strokovna usposobljenost 2. stopnje pa dodatno še pravico do načrtovanja in organiziranja procesa športne vadbe.

Dokazilo o ustrezni strokovni usposobljenosti (diplomo, izdano v skladu z Zakonom o športu) dobi posameznik na ustrezni panožni zvezi (npr. Nogometna zveza Slovenije,…)

Vpis v razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu

Vloga z dokazili o pridobljeni izobrazbi ali usposobljenosti se odda:

• elektronsko na e-naslov: gp.mgts@gov.si ali
• na naslov: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Direktorat za šport, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana

Ministrstvo mora odločiti o vlogi čimprej, vendar najkasneje v roku enega meseca od dneva prejema popolne vloge. Opravi vpis v Razvid strokovno izobraženih in usposobljenih delavcev v športu in na podlagi vpisa izda odločbo, ki dokazuje strokovnost in pravico do dela posameznika na področju športa.

S statusom zasebnega športnega delavca lahko posameznik opravlja le dejavnost, ki jo ima napisano v odločbi, ki jo prejme od ministrstva. Če izkazuje izpolnjevanje pogojev za več področij, lahko opravlja več dejavnosti, za katere izpolnjuje pogoje.

Opravljanje strokovnega dela v športu brez ustrezne izobrazbe ali usposobljenosti v skladu z Zakonom o športu se sankcionira z globo od 1.000 do 2.000 eur, ne glede na to ali gre za zasebnega športnega delavca ali za samostojnega podjetnika posameznika.

 

POSTOPEK PRIDOBITVE STATUSA ZASEBNEGA ŠPORTNEGA DELAVCA

Vpis v razvid zasebnih športnih delavcev (na MGTŠ)

Posameznik, ki želi pridobiti status zasebnega športnega delavca, elektronsko izpolni predlog za vpis v razvid zasebnih športnih delavcev ter vlogo natisne in podpiše. Vlogo skupaj s kopijo potrdila o usposobljenosti ali potrdila o izobrazbi na področju športa v e-obliki pošlje na e-mail: gp.mgts@gov.si ali pisno na naslov: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Direktorat za šport, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana.

Ministrstvo obravnava vlogo in izda odločbo o vpisu, ki jo pošlje na e-naslov z elektronsko ZUP povratnico. Istočasno ministrstvo izdano odločbo elektronsko pošlje:

AJPESu, ki opravi vpis v Poslovni register Slovenije po uradni dolžnosti in

pristojnemu davčnemu uradu, ki zasebnega športnega delavca vpiše v davčno evidenco.

Prijava na finančno upravo (na FURS)

Zasebnega športnega delavca vpiše FURS v davčni register po uradni dolžnosti. Kljub navedenemu pa mora zasebni športni delavec v 8 dneh po registraciji dejavnosti oddati na FURS obrazec DR-03 – Prijava za vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register. Gre za podatke, ki jih FURS ne dobi po uradni dolžnosti, so pa pomembni za obdavčitev. Obrazec izpolni, natisne, podpiše, skenira in ga odda preko eDavkov ali ga osebno odnese na FURS.

Hkrati mora, če želi biti normiranec, v istem roku, torej najkasneje v 8 dneh od dneva vpisa v razvid zasebnih športnih delavcev, preko eDavkov ali osebno na FURS predložiti obrazec DD-IPDO – Izračun predvidene davčne osnove. Če zamudi rok osmih dni, mora davčno osnovo (vsaj) v tekočem koledarskem letu ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov. Če se odloči za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, svoje namere ne rabi sporočati FURS-u.

Prijava v socialna zavarovanja (na ZZZS)

Zasebni športni delavec se zavaruje za socialno varnost. Prijavo – M1 obrazec - odda elektronsko preko SPOT portala v roku 8 dni od dneva vpisa v razvid zasebnih športnih delavcev. Za ureditev prijave potrebuje digitalno potrdilo. Na podlagi prijave v prvem letu poslovanja plačuje minimalne prispevke za socialno varnost:

• prispevek za PIZ
• prispevek za zdravstveno zavarovanje
• obvezni zdravstveni prispevek
• prispevek za starševsko varstvo
• prispevek za primer brezposelnosti

Za vložitev prijave v socialna zavarovanja preko SPOT portala lahko zasebni športni delavec pooblasti drugo osebo (npr. računovodjo). Pooblastilo lahko podeli elektronsko preko SPOT portala ali izpolni obrazec »pooblastilo za delo prek portala SPOT, ki ga po e-pošti ali z navadno pošto pošlje na izbrano SPOT točko. 

 

PRIMERJAVA STATUSA ZASEBNEGA ŠPORTNEGA DELAVCA IN SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA (S.P.) 

Strokovno delo v športu je možno izvajati v statusu zasebnega športnega delavca ali v statusni obliki samostojni podjetnik, pri čemer obstaja med obema statusoma nekaj pomembnih razlik. Možna je tudi kombinacija obeh statusov – da ima torej posameznik status zasebnega športnega delavca, hkrati pa tudi s.p. kot dopolnilno dejavnost (»popoldanski« s.p.). Popoldanskemu s.p.-ju, ki ima hkrati status zasebnega športnega delavca kot svojo glavno dejavnost, ni potrebno plačevati pavšalnih prispevkov za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

 

Podobnosti obeh statusov:

• zahteve glede izobrazbe oz. usposobljenosti: Ne glede na to, ali se delo opravlja v statusu zasebnega športnega delavca ali v statusni obliki s.p., se za strokovno delo v športu zahteva ustrezna strokovna izobrazba ali strokovna usposobljenost.
• časovna (ne)omejitev: ne pri statusu zasebnega športnega delavca in ne pri s.p. vpis v register ni časovno omejen.
• davčna obravnava: tako zasebni športni delavec kot s.p. lahko izbirata med dvema načinoma obdavčitve - na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov.
• višina prispevkov za socialno varnost: tudi glede plačevanja prispevkov za socialno varnost med obema statusoma ni razlik

Razlike med obema statusoma:

• različna zakonska podlaga: status zasebnega športnega delavca je urejen v Zakonu o športu (ZŠpo-1) , status s.p. pa ureja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
• različen obseg dejavnosti: status zasebnega športnega delavca je je namenjen samo posameznikom, ki delujejo na področju športa. Poleg tega je obseg opravljanja dejavnosti omejen le na tiste dejavnosti, ki so navedene v odločbi, ki jo izda ministrstvo. Nasprotno od tega pa lahko v statusni obliki s.p. posameznik poleg športnih storitev opravlja še druge vrste dejavnosti (tako takšne, ki so posredno povezane s športom, npr. prodaja športne opreme, prehranskih dopolnil ipd., kot tudi takšne, ki nimajo nobene povezave s športom (npr. proizvodnja, svetovanje ipd.).
• razlike v postopku pridobitve statusa oz. registraciji: pri zasebnem športnem delavcu je ustrezna izobrazba oz. strokovna usposobljenost pogoj za pridobitev statusa oz. za vpis v razvid. Pri statusu s.p. je drugače: s.p. je mogoče registrirati tudi, če posameznik nima ustrezne usposobljenosti za opravljanje neke dejavnosti. Je pa res, da s.p. dejavnost lahko prične dejansko opravljati, ko izpolni pogoje, če so le-ti predpisani (npr. ko pridobi in dokaže ustrezno izobrazbo oz. usposobljenost).
• razlike v možnosti zaposlovanja: zasebni športni delavec deluje osebno in ne more zaposlovati drugih oseb. Samostojni podjetnik pa v nasprotju s tem lahko zaposluje na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali preko drugih pogodbenih oblik (podjemna pogodba, avtorsko delo, delo upokojencev in dijakov oz. študentov,…)
• status s.p. omogoča večjo fleksibilnost v poslovanju kot statusna oblika zasebnega športnega delavca

Zaključimo lahko, da je registracija s.p. bolj smiselna, če želi posameznik širiti svojo dejavnost izven športa, če želi večjo poslovno svobodo in če želi dolgoročno rasti in zaposlovati. Status zasebnega športnega delavca pa je primernejši za tiste, ki delujejo izključno na športnem področju in nimajo namena širiti svojega poslovanja izven tega področja.

VIRI:

• Zakon o športu (ZŠpo-1)

• Pravilnik o usposabljanju strokovnih delavcev v športu

• Pravilnik o vodenju razvida zasebnih športnih delavcev in razvida poklicnih športnikov

• https://www.gov.si/zbirke/storitve/strokovno-izobrazeni-in-usposobljeni-delavci-v-sportu/

• https://spot.gov.si/sl/dejavnosti-in-poklici/poklici-in-strokovni-kadri/zasebni-sportni-delavec/

• https://usposabljanje.olympic.si/

Članki, ki jih dostopate na tej spletni strani so bili pripravljeni na podlagi različnih virov, veljavnih v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtorji in SPOT Svetovanje JV Slovenija ne odgovarjajo za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.