V članku so navedeni najpomembnejši zakoni, ki naj služijo kot vodič v primerih, ko je podjetnik izgubljen v morju predpisov.
Zakonodaja za podjetnike v Sloveniji obsega več kot 40 zakonov, ki določajo pravila, ki jih mora pri ustanovitvi in poslovanju podjetja upoštevati vsakdo, ki registrira podjetje. Posameznik s samozaposlitvijo kot samostojni podjetnik ali z ustanovitvijo družbe z omejeno odgovornostjo avtomatično postane gospodarski subjekt, za katere se pričakuje, da poznajo zakonodajo, da so seznanjeni z vsemi aktualno veljavnimi predpisi, ki urejajo delovanje gospodarskih subjektov na trgu. Podjetnik mora poznati tako slovensko kot evropsko zakonsko ureditev področja, na katerem želi delovati. Pri tem gre predvsem za obvezne licence, dovoljenja, potrdila, strokovne izpite, vpise v zbornice, koncesije in drugo. Podjetje mora upoštevati vse predpise s področja računovodstva, davčne zakonodaje in varstva potrošnikov kot fizičnih oseb in poročati oziroma delovati, kot to predpisuje država. To pomeni, da mora imeti vse zakonsko zahtevane splošne akte podjetja: pravilnik o računovodstvu, sistematizacijo delovnih mest, sklepe uprave, pravilnik o varovanju osebnih podatkov, ustrezno dovoljenje za ravnanje z odpadno embalažo… ter spoštovati vsa pravila, ki veljajo za določeno gospodarsko panogo.
Temeljni predpis, ki ureja statusno-pravni položaj družb in samostojnih podjetnikov, je Zakon o gospodarskih družbah RS (ZGD-1), ki določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve, poslovanja gospodarskih subjektov, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij, njihovega statusnega preoblikovanja, odnose znotraj družb. V njem so urejena vprašanja razmerij med družbeniki, zastopanju družbe, poslovnih knjigah, letnih poročilih, odgovornosti itd.
Za vpis sprememb pri pravnih osebah v sodni register je potrebno poznati Zakon o sodnem registru (ZSReg) in Zakon o Poslovnem registru Slovenije (ZPRS-1), priporočljivo je tudi poznavanje Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register RS, ki podrobneje ureja vsebino predlogov za posamezne vrste vpisov v sodni register ter listine in dokaze, ki jih je treba priložiti predlogu za vpis.
Med splošne predpise, ki jih je poleg Zakona o gospodarskih družbah dobro poznati v obdobju priprave na podjetniško pot so:
- Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1),
- Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1),
- Kazenski zakonik (KZ-1),
- Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD).
Za poslovanje podjetja je izjemno pomembna zakonodaja iz davčnega in finančnega področja, in sicer:
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2),
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1),
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2),
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2),
- Zakon o posebnem davku na določene prejemke (ZPDDP),
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV),
- Zakon o finančni upravi (ZFU).
V primeru, da podjetje posluje tudi z gotovino, je potrebno poznati tudi določbe Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) in Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS).
Na davčno zakonodajo se navezujejo tudi predpisi s področja socialne varnosti. Zakoni, ki določajo pogoje, kdaj se je podjetnik dolžan vključiti v socialna zavarovanja in za njih plačevati mesečne prispevke so:
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2),
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).
Zakonodaja za podjetnike vključuje predpise s področja trga dela, zaposlovanja in socialne varnosti. Pri zaposlovanju, se mora podjetnik natančno seznaniti z obveznimi sestavinami pogodbe o zaposlitvi, delovnem času, nadurnim delom, z razporejanjem delovnega časa, odpovedjo pogodbe o zaposlitvi itd. Za ta segmenta je potrebno poznavati: Zakon o delovnih razmerjih RS (ZDR-1) in Zakon o urejanju trga dela (ZUTD).
Za zagotavljanje varstva pri delu je potrebno poznati Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).
V zvezi z evidencami, ki jih je dolžan zagotavljati delodajalec, je obvezno poznavanje Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV).
Za področja trga dela, zaposlovanja in socialne varnosti so pomembni še naslednji zakoni:
- Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (ZPSDP),
- Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1),
- Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT),
- Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma (ZPPDFT-2),
- Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKoIP),
- Kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti (KP).
Pri poslovanju podjetje vstopa v številna pogodbena razmerja s poslovnimi partnerji. Obligacijski zakonik RS (OZ), je temeljni predpis, ki ureja glavna načela in splošna pravila za vsa obligacijska razmerja. V njem je poleg splošnih pravil mogoče najti določbe o posameznih pogodbah npr. o kupoprodajni pogodbi, najemni (zakupni) pogodbi, gradbeni pogodbi, podjemni pogodbi itd.
V primerih, ko poslovanje ne poteka po načrtih, se je potrebno seznaniti z določbami Zakona o finančnem poslovanju RS, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V njem so predpisani ukrepi, ki jih mora poslovodstvo opraviti v primeru insolventnosti in pravne posledice stečaja ali prisilne poravnave. V njem je urejen tudi osebni stečaj samostojnega podjetnika.
Navedeni so le zakoni, ki jih mora poznati praktično vsak podjetnik, so pa še zakoni, ki so vezani na posamezno dejavnost podjetnika.
Za opravljanje nekaterih izrecno predpisanih dejavnosti mora podjetnik pridobiti obrtno dovoljenje. Pogoje ter postopek za pridobitev obrtnega dovoljenja določa Obrtni zakon RS (ObrZ) in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi.
Posamezne specifične pogodbe urejajo tudi drugi predpisi. Pogodba o avtorskem delu RS je opredeljena v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah RS (ZASP).
Za opravljanje dejavnosti v večstanovanjski stavbi je potrebno poznati omejitve in pogoje iz Stanovanjskega zakonika RS (SZ-1).
V primeru poslovanja prek interneta in pri opravljanju dejavnosti spletnih trgovin in drugih dejavnostih, kjer podjetnik se je potrebno seznaniti z določbami sledečih zakonov RS:
- Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1),
- Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT),
- Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP),
- Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) in Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR),
- Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot),
- Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1).
Zakonodaja, ki jo mora poznati s področja poslovanja in pogodbenih razmerij je še:
- Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP),
- Zakon o plačilnem prometu (ZPlaP),
- Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA).
Poznavanje zakonodaje je neizogiben del poslovanja vsakega podjetja. V času, ko je veljavna zakonodaja sestavljena iz vedno večjega števila zakonov, uredb, direktiv in pravilnikov, je toliko bolj pomembno, da je podjetnik vsaj okvirno seznanjen z zakoni, ki se nanašajo na poslovanje njegovega podjetja. Nasprotno kot za fizične osebe, kjer v pravu velja pravilo: vse, kar ni izrecno prepovedano, je dovoljeno, za pravne osebe velja: vse kar ni izrecno dovoljeno, je prepovedano. Za spoštovanje takšnega pravila, mora podjetnik poznati predpise in zakonodajo od področja nastopanja na trgu, sklepanja pogodb, oglaševanja, varstva pravic potrošnikov, do davčne zakonodaje, obveznosti na področju računovodskih predpisov, pa vse do delovno-pravne zakonodaje. Vse to predstavlja ogromno količino podatkov in predpisov ter iz njih izhajajočih obveznosti. Nepoznavanje ali kršenje določb davčne zakonodaje lahko prinese marsikatero nepotrebno težavo, zato se je pred izvedbo določene transakcije priporočljivo predhodno posvetovati z računovodjo ali davčnim svetovalcem.
Vas zanima več o članku ˝Zakonodaja za podjetnike˝? Napišite nam vaše vprašanje ali vstopite v kontakt neposredno.
Članki, ki jih dostopate na tej spletni strani so bili pripravljeni na podlagi različnih virov, veljavnih v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtorji in SPOT Svetovanje JV Slovenija ne odgovarjajo za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.
Povezava do spletne strani evropske kohezijske politike v Sloveniji: https://evropskasredstva.si