Zakon zajema dva vsebinsko zaokrožena dela. Prvi del opredeljuje prijavitelja, možne poti razkritja informacij ter obveznosti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju glede vzpostavitve notranjega sistema za prijavo nepravilnosti znotraj organizacije. Drugi del zakona določa prepoved povračilnih ukrepov (npr. odpoved delovnega razmerja, nizka ocena delovne uspešnosti, šikaniranje,…). Prijavitelju, ki prijavi kršitve skladno z zakonom se zagotavljajo zaščitni ukrepi (npr. prepoved razkritja prijaviteljeve identitete, sodno varstvo, psihološko podporo, …).
Katere kršitve predvideva zakon? Gre za kršitev predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, vendar pa mora kršitev izhajati iz delovnega okolja prijavitelja– znotraj organizacije zavezanca, tako v javnem kot zasebnem sektorju. Informacija o kršitvi je informacija, vključno s podlago za sum, o dejanski ali morebitni kršitvi predpisov, ki se je ali se bo zelo verjetno zgodila ter o poskusu prikrivanja takšne kršitve. Informacije o kršitvi morajo biti resnične in ne starejše od 2 let.
Prijavitelj je lahko le fizična oseba iz delovnega okolja. Delovno okolje je v zakonu široko opredeljeno in ne gre zgolj za zaposlene osebe, pač pa tudi prostovoljce, pripravnike, pogodbene delavce, …
Informacijo o kršitvi je mogoče podati na tri načine.
- praviloma po notranji poti, razen če zakon določa drugače,
- zunanja prijava, če notranja pot za prijavo ni vzpostavljena, če notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati, ali če prijavitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov. Prijavo se poda 24 nadzornim in regulativnim organom, ki jih določa zakon.
- javno razkritje v zakonsko določenih pogojih.
Zakon prepoveduje razkritje prijaviteljeve identitete ali drugih podatkov, iz katerih je mogoče neposredno ali posredno sklepati o prijaviteljevi identiteti brez njegovega soglasja, razen zaupniku, organu za zunanjo prijavo in državnemu tožilcu ob izpolnjenih zakonskih pogojih.
Zavezanci, ki so po zakonu dolžni urediti notranje poti za prijavo so:
- vsi subjekti s 50 ali več zaposlenimi
- subjekti na področju zdravstva ali okolja z več kot 10 zaposlenimi
- subjekti, ki so zavezani notranjo pot za prijave vzpostaviti na drugih pravnih podlagah (npr. zavarovalnice in banke)
- ne glede na število zaposlenih: ministrstva, organi v sestavi ministrstva, vladne službe, upravne enote, javne agencije, urad predsednika republike, Državno odvetništvo, Ustavno sodišče, Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic, Informacijski pooblaščenec, Komisija za preprečevanje korupcije ter samoupravne lokalne skupnosti.
Obveznosti zavezancev:
1. priprava notranje poti za prijavo:
- določitev posebnega naslova/elektronskega naslova in telefonske številke ali drugih kontaktnih podatkov za prejem prijav,
- določitev ukrepov za preprečitev razkritja identitete prijavitelja in zaščito prijavitelja,
- izmed zaposlenih imenovati zaupnika za obravnavo notranje prijave.
2. sprejem notranjega akta v katerem se določi:
- postopek prejema notranje prijave in obravnave prejetih prijav,
- ukrepe za preprečitev dostopa nepooblaščenih oseb do informacij,
- postopke z notranjo prijavo, obveščanje pristojnih notranjih organizacijskih enot za
odpravo kršitve, obveščanje poslovodstva o prijavljeni kršitvi;
- način rednega informiranja in izobraževanja ter obveščanja zaposlenih.
3. Letno poročanje Komisiji za preprečevanje korupcije.
Roka za vzpostavitev prijavnih poti sta: 23. maj 2023 za zavezance v javnem sektorju in za zavezance v zasebnem sektorju z več kot 250 zaposlenimi, ter 17. december 2023 za zavezance v zasebnem sektorju, ki imajo med 50 in 249 zaposlenih.
Danijela Vukojević,
SPOT Svetovanje JV Slovenija/RC Kočevje Ribnica d.o.o.
Vir in več informacij:
- Zakon o zaščiti prijaviteljev (Uradni list RS, št. 16/23)
- Ministrstvo za pravosodje
- Komisija za preprečevanje korupcije
- https://center-zvizgaci.si
Vas zanima več o članku ˝Zakon o zaščiti prijaviteljev (»žvižgačev«)˝? Napišite nam vaše vprašanje ali vstopite v kontakt neposredno.
Članki, ki jih dostopate na tej spletni strani so bili pripravljeni na podlagi različnih virov, veljavnih v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtorji in SPOT Svetovanje JV Slovenija ne odgovarjajo za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.
Povezava do spletne strani evropske kohezijske politike v Sloveniji: https://evropskasredstva.si