SKLENITEV POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS

Praviloma naj bi se pogodba o zaposlitvi sklepala za nedoločen čas, vendar Zakon o delovnih razmerjih   v določenih primerih omogoča tudi sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

V skladu s 54. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) se lahko sklene pogodba za določen čas, če gre za:

-    izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,

-    nadomeščanje začasno odsotnega delavca,

-    začasno povečan obseg dela,

-    zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje        

      izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo,

-    poslovodno osebo ali prokurista,

-    vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena tega zakona,

-    opravljanje sezonskega dela,

-    delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,

-    zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,

-    opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,

-    pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,

-    delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,

-    predajo dela,

-    voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,

-    druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Te omejitve ne veljajo za manjše delodajalce (podjetja z do 10 zaposlenimi), če je tako določeno v kolektivni pogodbi, ki velja za dejavnost tega podjetja.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas je lahko sklenjena načeloma največ za 2 leti.  V tem obdobju je lahko sklenjenih več pogodb za določen čas, ne sme pa delodajalec skleniti ene ali več zaporednih pogodb za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti. Če prekinitev traja tri mesece ali manj to ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi.

Navedena omejitev ne velja za posebne primere, ki so določeni v drugem odstavku 55. člena ZDR (v primerih iz druge, četrte, pete, šeste in štirinajste alineje prvega odstavka 55. člena). V primeru, da gre za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano, se lahko pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene za obdobje, daljše od dveh let, če projekt traja več kot dve leti in če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas je torej zakonita, če sta hkrati izpolnjena dva pogoja, in sicer zakonit razlog za sklenitev pogodbe in časovni pogoj. V 56. členu ZDR je določba, da če je pogodba o zaposlitvi sklenjena v nasprotju  z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.  

Pogodba za določen čas preneha veljati brez odpovednega roka, s potekom časa, za katerega je bila sklenjena oziroma po opravljenem delu ali s prenehanjem razloga za sklenitev. Čeprav obvestilo s strani delodajalca o ne podaljšanju delovnega razmerja ni zakonsko predpisano, pa je vendarle priporočljivo.

Delodajalec mora zaposlenim za določen čas zagotoviti enake pogoje zaposlitve kot zaposlenim za nedoločen čas, vključno z enakim plačilom, dopustom, odpovednim rokom ter drugimi pravicami in ugodnostmi, povezanimi z njihovo zaposlitvijo.

ZDR je torej tudi pri zaposlitvah za določen čas predvidel odpravnine, in sicer za delavca, ki mu delodajalec ne podaljša pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.  V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, znaša odpravnina 1/5 navedene osnove. 

Delavcu odpravnina ne pripada, če:

-    gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,

-    gre za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,

-    gre za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Dodatni razlogi, zakaj delavcu ne pripade odpravnina so še:

-    če delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavca zaposli za nedoločen čas,

-    če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas,

-    če delavec zavrne pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Pri sklepanju tovrstnega zaposlovanje je potrebno biti še posebej pozoren na pravilnost  oz. skladnost z zakonodajo, saj so kršitve sankcionirane z zelo visokimi globami (217. člen ZDR), in sicer se z globo od 3.000 do 20.000 eurov kaznuje delodajalec, če:

-    sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zunaj primerov iz 54. člena tega zakona;                            

-    sklene eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s 55. členom zakona;

-    prekorači dopustnosti trajanja; 

-     pri nezakonito sklenjeni pogodbi za določen čas ne upošteva posledice iz 56. člena tega Zakona (transformacije iz določenega v nedoločen čas);

-    delavcu, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, ne izplača odpravnine v skladu z 79. členom zakona.

Z globo od 1.500 do 8.000 evrov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori takšen  prekršek. Z globo od 450 do 2.000 eurov pa se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca.

Kljub vsem omejitvam, pa je na trgu delovne sile sklepanje pogodb za določen čas še vedno zelo  pogosto, predvsem zaradi  nefleksibilne zakonodaje.

Članki, ki jih dostopate na tej spletni strani so bili pripravljeni na podlagi različnih virov, veljavnih v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtorji in SPOT Svetovanje JV Slovenija ne odgovarjajo za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.