Poslovni račun v tujini

Samostojni podjetnik lahko osebni transakcijski račun, ki ga uporablja kot fizična oseba, hkrati uporablja za opravljanje dejavnosti kot samostojni podjetnik. Pri tem je v Registru transakcijskih računov¹ na spletni strani AJPES na podlagi Akta o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov, takšen transakcijski račun s strani bank označen z oznako T.

V kolikor podjetnik uporablja osebni račun tudi kot račun za opravljanje dejavnosti, mora ponudniku plačilnih storitev (banki), ki mu vodi račun, pred pričetkom opravljanja dejavnosti, sporočiti, da uporablja ta račun za opravljanje dejavnosti. Ta zahteva velja od 1. julija 2018 naprej. Podatki o transakcijskih računih podjetnikov se objavijo v Registru transakcijskih računov na spletni strani AJPES. Namen registra je zagotoviti centraliziran dostop do podatkov o transakcijskih računih posameznega imetnika.

Ali je smiselno uporabljati en račun za osebno in poslovno vodenje financ pa je stvar posameznika. Pred odločitvijo svetujemo temeljit razmislek in posvet z računovodjo. Ne moremo pa mimo dejstva, da takšen način poslovanja slovenska zakonodaja omogoča. Kako je pa s transakcijskimi računi, ki jih odprete pri tujih bankah. Osebni račun lahko brez zadržkov odprete v tujini, le prijaviti ga morate Finančni upravi Republike Slovenije v osmih dneh od odprtja. Veliko posameznikov se zadnje čase spogleduje tudi s spletnimi bankami kot so N26 ali Revolut, ki so finančno ugodnejše za sodobne uporabnike internetnih storitev, račun pa lahko odprete tudi v številnih drugi bankah v tujini.

Ali lahko slovensko podjetje odpre transakcijski račun pri banki v tujini? Slovenska zakonodaja takšne prepovedi ne pozna. Zakon o davčnem postopku ne določa izrecno, da mora poslovni subjekt odpreti račun pri banki v Republiki Sloveniji, temveč določa le, da mora poslovni subjekt odpreti račun, s katerim posluje, tj. transakcijski račun. 

Pripravila dr. Marijeta Kobetič
SPOT Svetovanje JV Slovenija

Opombe:

1 Register transakcijskih računov (RTR) je enotna informatizirana baza podatkov o transakcijskih računih in o njihovih imetnikih transakcijskih računov poslovnih subjektov in fizičnih oseb. Po zaprtju transakcijskega računa se podatki iz RTR prenesejo v Arhiv RTR, kjer se hranijo še pet let po zaprtju. Vir podatkov: banke, Banka Slovenije ter Uprava Republike Slovenije za javna plačila.

Viri:

• https://data.si/blog/2018/06/26/osebni-racun-za-s-p-obvestite-banko/
• https://www.fu.gov.si/zivljenjski_dogodki_prebivalci/prijava_racuna_v_tujini/
• https://www.bsi.si/placila-in-infrastruktura/vprasanja-in-odgovori
• https://evem.gov.si/evem/cms/news/detailEugo.evem?srcsi_cms_news_id=4382
• https://www.ajpes.si/Registri/Transakcijski_racuni/Splosno

Članki, ki jih dostopate na tej spletni strani so bili pripravljeni na podlagi različnih virov, veljavnih v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtorji in SPOT Svetovanje JV Slovenija ne odgovarjajo za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

Članek je na voljo tudi za prenos v PDF obliki za kasnejše branje.