Kratkotrajna pomoč družinskega člana iz sodne prakse

Kratkotrajno delo družinskih članov je v številnih slovenskih podjetjih – še posebej v manjših, družinskih – povsem običajna praksa. Gre za situacije, ko družinski člani občasno priskočijo na pomoč pri povečanem obsegu dela. Čeprav se takšno delo pogosto zdi samoumevno in neformalno, je pomembno, da je urejeno skladno z zakonodajo, saj lahko napačno razumevanje pravil privede do nepotrebnih tveganj in kazni.

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) je jasen glede definicije kratkotrajnega dela. Iz sodne prakse, dokumentov in pojasnil državnih organov pa kratkotrajno delo pomeni:

• DELO JE BREZPLAČNO IN NAJVEČ 40 UR MESEČNO

Za opravljanje kratkotrajnega dela ne prejmete plačila, delodajalec pa vam lahko povrne stroške prevoza in prehrane med delom. 

Glede na naravo kratkotrajnega dela gre po vsebini za opravljanje dela ali storitev na podlagi drugega pogodbenega razmerja. Z davčnega vidika se tako povračila stroškov izplačana osebi, ki opravlja kratkotrajno delo, štejejo za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. V skladu s prvim odstavkom 38. člena ZDoh-2 dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni prejemek za opravljeno delo ali storitev. Po določilih četrtega odstavka 41. člena ZDoh-2 je davčna osnova od navedenega dohodka vsak posamezni dohodek (vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami), zmanjšan za normirane stroške v višini 10% dohodka ter za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je dolžan plačati delojemalec. Poleg normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do višin, kot jih določa vladna Uredba. [1]

Za kratkotrajno delo vam ni treba sklepati pogodbe. [2]

Kratkotrajno delo se mora glede zaposlovanja oseb, mlajših od 18 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov ter varstva nekaterih kategorij delavcev opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Delo je omejeno na 40 ur mesečno, brez izjem. V UPRS III U 201/2019-16 je inšpekcijski organ (FURS) pregledal tudi račune, ki jih je zakonec podjetnice izdajal strankam preko elektronske blagajne v taksiju in jih primerjal s podatki iz predložene evidence o opravljenem kratkotrajnem delu (dnevi, ure, število ur).

V kolikor družinski član izdaja račune z uporabo davčne blagajne, je pomembno, da poteka v skladu z Zakonom o davčnem potrjevanju računov in Zakonom o davku na dodano vrednost. Družinski član potrebuje ustrezno pooblastilo za izdajanje računov. Postopek pooblaščanja se izvede preko portala eDavki ali s fizičnim obrazcem na pristojnem finančnem uradu. Računi se izdajajo v imenu in za račun nosilca dejavnosti (s.p.), torej na računu so navedeni podatki s.p., ne družinskega člana. Mora pa račun vsebovati oznako fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave (katera koli oznaka, ki jo določi davčni zavezanec npr. inicialke, šifra, ime prodajalca itd.)

• DELO SE LAHKO OPRAVLJA V MIKRODRUŽBI ALI ZAVODU Z NAJMANJ ENIM IN NAJVEČ 10 ZAPOSLENIMI ALI PRI SAMOZAPOSLENI OSEBI Z NAJVEČ 10 ZAPOSLENIMI

Iz UPRS Sodba II U 305/2018-22 izhaja, da samo dejstvo, da odvetniška družba zaposluje več kot 10 oseb, ni dovolj za predpostavko, da to ni mikro družba. Takšna razlaga ni skladna z določbo drugega odstavka 55. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), po kateri je mikro družba definirana ob izpolnjevanju dveh od treh meril.

Družbe se pri uporabi ZGD razvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe z uporabo navedenih meril na bilančni presečni dan letne bilance stanja. Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:

- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset,

- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 900.000 eurov, in

- vrednost aktive ne presega 450.000 eurov.

V okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji pomoč na kmetiji v obliki kratkotrajnega dela ni dovoljena.

Ob izpolnjevanju preostalih pogojev se kratkotrajno delo ožjih družinskih članov lahko opravlja tako pri osebi, ki opravlja dejavnost kot postranski poklic (»popoldanski s. p.«), kot tudi pri delno upokojenih s. p.-jih, četudi niti eden niti drugi nimata nikogar zaposlenega. [3]

• KRATKOTRAJNO DELO LAHKO OPRAVLJAJO DRUŽINSKI ČLANI (KI SO IZRECNO OPREDELJENI V ZAKONU):

- zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe (žena/mož, partner/partnerka),

- zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe (mačeha/očim),

- oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena (oče, mati, sin, hči),

- starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe (tašča, tast ali pastorki).

Kratkotrajnega dela ne morejo opravljati npr. brat ali sestra podjetnika, prav tako ne vnuki in stari starši ali prijatelji.

Kratkotrajno delo lahko opravlja zakonsko določen družinski član, ki je v delovnem razmerju, brezposeln ali upokojen.

• NARAVA IN VSEBINA DELA

V sodbi UPRS I U 640/2020-19 je sodišče obravnavalo vprašanje opravljanja poklicnih nalog pooblaščenega inženirja kot kratkotrajno delo družinskega člana. Iz vsebine izhaja, da opravljanje poklicnih nalog pooblaščenega inženirja ni mogoče v obliki kratkotrajnega dela.

Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti taksativno našteva dopustne načine opravljanja poklicnih nalog pooblaščenega inženirja in kratkotrajno delo ne more predstavljati stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog, ki izhajajo iz zahteve po neodvisnosti, zavezi javnemu interesu in integriteti pooblaščenega arhitekta in inženirja.

V sodbi VSRS IV Ips 44/2017 je sodišče povzelo, da "...iz določb ZPDZC-1 niso nikjer razvide omejitve, kakšna narava ali vsebina dela se šteje za kratkotrajno delo, zato tudi prokure ni možno izključiti kot eno izmed možnih oblik kratkotrajnega dela. Takšne izključitve kratkotrajnega dela zaradi opravljanja prokure pa ne predvideva niti Zakon o dohodnini (ZDoh-2)." Seveda ob izpolnjevanju vseh ostalih pogojev kratkotrajnega dela.

• OSEBA, KI OPRAVLJA KRATKOTRAJNO DELO, MORA BITI ZAVAROVANA ZA PRIMER POŠKODBE PRI DELU IN POKLICNE BOLEZNI

V skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju je oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, zavarovana za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, torej jo je potrebno prijaviti v zavarovanje z obrazcem M12.

Za družinskega člana, ki pomaga pri dejavnosti, je potrebno plačati pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje (ZZ). Pavšalni znesek znaša 7,17 EUR mesečno in velja za obdobje od 1. 1. 2025 do 31. 12. 2025.

Prav tako je potrebno v eDavke predložiti REK-O obrazec.

Uporabite vrsto dohodka 1509 - Plačilo prispevka za ZZ (kratkotrajno delo)

Rok za oddajo: najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec

• EVIDENCA

Delodajalec vodi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu, ki vsebuje:

- osebno ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo,

- uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, kot jo je potrdila oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, po dnevih,

- skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela na mesečni ravni.

Evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu predloži delodajalec v podpis osebi, ki opravlja kratkotrajno delo, dnevno ob začetku in zaključku opravljanja kratkotrajnega dela.

Za izvajanje nadzora delodajalec hrani evidenco še dve leti po prenehanju opravljanja kratkotrajnega dela osebe, ki je to delo opravljala.

Če delodajalec ne vodi evidence o opravljenem kratkotrajnem delu, gre za zaposlovanje na črno. Z globo od 1.200 do 2.500 evrov pa se kaznuje delodajalec, ki evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu sicer vodi, a je ne da v podpis osebi, ki opravlja kratkotrajno delo, dnevno ob začetku in zaključku opravljanja kratkotrajnega dela (peti odstavek 17. člena ZPDZC-1). [4]

Sodna praksa kratkotrajno delo tolmači zelo strogo – kot izjemo, ki velja le ob doslednem izpolnjevanju vseh zakonskih pogojev. Dokazno breme glede izpolnjenih pogojev je na strani tistega, ki se na izjemo sklicuje.

[1] FURS

[2] https://www.zpiz.si/cms/content2019/kratkotrajno-delo

[3] https://www.ozs.si/novice/opredelitev-kroga-ozjih-druzinskih-clanov-pri-kratkotrajnem-delu-58f898f3bebe223ac99cf09d

[4] FURS: dokument ZAPOSLOVANJE NA ČRNO

Članki, ki jih dostopate na tej spletni strani so bili pripravljeni na podlagi različnih virov, veljavnih v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtorji in SPOT Svetovanje JV Slovenija ne odgovarjajo za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.