Izraba letnega dopusta v povezavi s spremembami ZDR-1D

Določila glede trajanja letnega dopusta, izrabe, načina izrabe in druga z letnim dopustom povezana določila so zapisana v Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), in sicer od 159. do 164. člena, in kolektivnih pogodbah posameznih dejavnosti.

Delavčev letni dopust ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela polni ali krajši delovni čas. Minimalno število dni letnega dopusta je odvisno od razporeditve delavčevih delovnih dni v tednu. To pomeni, da ima delavec, ki ima petdnevni delovni teden, pravico do minimalnega dopusta 20 dni (4 x 5 dni), delavec, ki ima razporejeno delo na štiri delovne dni na teden 16 dni (4 x 4 dni), delavec, ki ima šest-dnevni delovni teden pa 24 dni (4 x 6 dni) minimalnega letnega dopusta.

Daljše trajanje letnega dopusta kot je določeno v zakonu, je lahko določeno s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali z internimi akti delodajalca.

Izrabo letnega dopusta določa 162. člen ZDR, ki pravi, da je možno dopust izrabiti v več delih, mora pa en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.

Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.

Smisel te zahteve je v varstvu delavca. Pri tem je treba izhajati iz namena letnega dopusta, ki je v počitku zaradi delovnih naporov ter regeneraciji delavčevih delovnih sposobnosti, kar je mogoče doseči z daljšo nepretrgano odsotnostjo, v času katere se delavec izključno posveča zasebnim interesom. Zahteva po izrabi dveh tednov letnega dopusta v strnjenem nizu pa izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 8. člena Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 132 o plačanem letnem dopustu. Mogoča je tudi izraba celotnega letnega dopusta v enem delu.

Pri prenosu letnega dopusta, pa je bila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – 1D), ki je začel veljati 16.11.2023, uvedena sprememba, da se v primeru odsotnosti delavca zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, obdobje za prenos podaljšuje do 31.3. leta, ki sledi letu, v katerem je možen prenos letnega dopusta. Obdobje se torej podaljšuje na 15 mesecev. 

Na potrebo po omenjeni spremembi opozarja tudi sodba opr. Št. VII Ips 23/2022, da prejšnje 12-mesečno obdobje ni v skladu z Direktivo 2003/88/ES, ki določa 15 mesečno obdobje za prenos letnega dopusta.

Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, ki jo uporablja delodajalec.

Pri izrabi letnega dopusta je v skladu s 163. členom ZDR potrebno upoštevati potrebe delovnega procesa ter tudi možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegove družinske obveznosti. Posebno pravico imajo starši šoloobveznih otrok, ki imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Prav tako ima delavec pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Navedeni dve pravici delavca, pa lahko delodajalec odreče, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

Letni dopust je določen in porabljen v delovnih dneh, kot dan letnega dopusta pa štejemo vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca tako opredeljen. Letni dopust se določa in izrablja torej le v delovnih dnevih in ne po urah. Najmanjša še dopustna enota izrabe letnega dopusta je delovni dan.

Delavec se pravici do letnega dopusta ne more odpovedati niti za morebitno odškodnino oziroma nadomestilo. Zakon pozna le eno izjemo, in sicer v primeru prenehanja delovnega razmerja. Takrat se delavec in delodajalec lahko dogovorita za denarno nadomestilo za neizrabljen dopust.

ZDR-1 ne določa podrobnejših pravil, kdaj je delavec upravičen do denarnega nadomestila ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Vsebino tega instituta oblikuje sodna praksa, s svojimi stališči, podanimi glede na ugotovljene okoliščine, ki so bile razlog, da delavec svoje pravice ni izrabil. Gre za denarno nadomestilo za neizrabljeno pravico in ne za klasično odškodnino v civilnopravnem smislu. Po sodni praksi sodišča EU zadostuje obstoj dejstva, da delavec do prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni mogel izrabiti dopusta zaradi svoje nezmožnosti za delo oziroma izrabe katerega drugega dopusta (bolniški dopust) oziroma je izgubil možnost izrabe letnega dopusta zaradi objektivnega razloga oziroma nepredvidljivih okoliščin.

Viri:

- Zakon o delovnih razmerjih, s spremembami (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS- A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1 in 114/23)

- publikacija MDDSZ, Letni dopust in regres za letni dopust (najpogostejša vprašanja in odgovori) z dne 28.6.2022

Članki, ki jih dostopate na tej spletni strani so bili pripravljeni na podlagi različnih virov, veljavnih v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtorji in SPOT Svetovanje JV Slovenija ne odgovarjajo za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.