Izdajanje knjig v samozaložbi

Slovenski pisci knjig se pogosto odločajo za izdajo svojih del v samozaložbi. Kot samozaložnik avtor poleg tega, da knjigo napiše, prevzame tudi vse funkcije v zvezi z izdajo in prodajo knjige (lektoriranje, oblikovanje, kolofon, tisk, distribucija, promocija,…). Prednosti samozaložništva so predvsem v tem, da so nadzor, odločitve in investicija, povezana s knjigo, na avtorju, ki mu pripada tudi večinski delež zaslužka (v primeru klasične založbe le 6–12% od prodane knjige). Na drugi strani so slabosti samozaložništva v pomanjkanju podpore, znanja in financiranja s strani založbe, v manjšem dosegu, ker samozaložnik nima za sabo prodajne mreže ter velikokrat v pomanjkanju sredstev za promocijo knjig. Samozaložnik je za vse sam in nosi celotno tveganje v zvezi z investicijo. Ne glede na vse slabosti pa je samozaložništvo pomembno z družbenega vidika, saj omogoča tiskanje manjših naklad, ki jih založbe zaradi previsokih stroškov ne želijo izdajati. Knjige in druge publikacije, izdane v samozaložbi, tako bogatijo slovenski knjiži trg v kulturnem, znanstvenem in izobraževalnem smislu. Slednji bi bil brez ob odsotnosti samozaložništva veliko bolj siromašen.

Fizična oseba, ki opravlja samozaložniško dejavnost, se lahko registrira kot samostojni podjetnik ali ustanovi družbo ali zavod. Odločitev za eno od teh statusnih oblik je smiselna, če se bo založništvo opravljalo v večjem obsegu ali če bo poleg založništva oseba registrirala in opravljala tudi druge dejavnosti. Če ima že registrirano podjetje, lahko k že registriranim dejavnostim doda še šifro SKD 58.110 Izdajanje knjig. Zelo ugodna alternativa tem možnostim je, da fizična oseba pridobi status SAMOZALOŽNIK, ki ga podrobneje opredeljujem v nadaljevanju.

REGISTRACIJA OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI SAMOZALOŽNIKA

Fizična oseba, ki opravlja dejavnost izdajanja knjig v samozaložbi, se obravnava kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost, za katero ni registrskega organa oz. druge predpisane evidence. Registracija opravljanja dejavnosti torej ni potrebna, ima pa oseba v skladu s 4. odstavkom 52. člena Zakona o finančni upravi (ZFU) obveznost prijave v davčni register (kot samozaložnik).  Prijava se opravi z obrazcem DR-03 v 8 dneh po začetku opravljanja dejavnosti. Na FURS se lahko odda:

• osebno ali po pošti na katerikoli finančni urad (razen na Posebni finančni urad in Generalni finančni urad) ali
• elektronsko preko eDavkov kot lastni dokument.

V obrazec se obvezno vpiše: davčno številko, osebno ime, firmo oz. ime ter vse podatke v zvezi z opravljanjem dejavnosti fizične osebe. Pod »vrsto dejavnosti« se navede: izdajanje knjig, šifra: 58.110.

Več informacij in obrazci so na voljo TUKAJ, dodatna pojasnila pa je mogoče dobiti na tel. številki 08 200 10 03.

Samozaložnik je dolžan finančnemu uradu sporočati tudi vse spremembe podatkov, ki jih vsebuje davčni register in ki jih finančni urad ne pridobi po uradni dolžnosti, in sicer v roku 8 dni po nastanku spremembe na obrazcu DR-03.

 

ZAVAROVANJE 

Fizična oseba, ki opravlja dejavnost samozaložništva, nima obveznosti zavarovanja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in tudi ne obveznost plačevanja pavšalnih prispevkov za posebne primere zavarovanja po prej omenjenem zakonu in Zakonu o zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).

 

OBDAVČITEV DEJAVNOSTI IZDAJANJA KNJIG V SAMOZALOŽBI

Dohodki iz naslova neodvisne dejavnosti pisanja in izdaje knjig – samozaložbe - so v skladu s 46. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) obdavčeni z davkom od dohodka iz dejavnosti.

Potrebna je pisna priglasitev načina ugotavljanja davčne osnove – tudi to se opravi v 8 dneh preko eDavkov z oddajo obrazca izračuna predvidene davčne osnove - DD-IPDO, v katerem se opredeli način ugotavljanja davčne osnove od dohodka. Možna načina obdavčitve samozaložnika sta dva, enaka kot npr. pri statusu samostojnega podjetnika:

• obdavčitev po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih – obdavči se dobiček kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti od dneva začetka opravljanja dejavnosti do konca koledarskega leta. Davek se plača po stopnjah iz dohodninske lestvice (16%, 27%....).
• obdavčitev po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih – t. i. status normiranca. V tem primeru se davčna osnova ugotavlja na poenostavljen način. Samozaložnik oceni samo predvidene prihodke, od teh pa se mu priznajo normirani odhodki v višini 80% do zneska 12.500 eur letnih prihodkov, v višini 40% do zneska 50.000 eur letnih prihodkov in v višini 0% od 50.000 eur letnih prihodkov dalje. Od tako izračunane davčne osnove se plača davek po 20% stopnji.

Oseba v obrazcu opredeli predvidene prihodke (v primeru obdavčitve po dejanskih odhodkih pa tudi predvidene odhodke) – gre za oceno zaslužka, ki ga bo dosegla od začetka poslovanja do konca leta, na podlagi katere se ji izračuna akontacija dohodnine, ki jo plačuje mesečno ali četrtletno.

Do konca marca tekočega leta mora oseba oddati letni davčni obračun za preteklo leto, v katerem se vpiše dejanske dosežene prihodke (in dejanske odhodke, če gre za obdavčitev po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih). Če je znesek obračunane dohodnine na letni ravni večji od zneska med letom plačanih akontacij, se mora doplačati razlika. Če je znesek dohodnine na letni ravni manjši od zneska plačanih akontacij, pa je dohodnina vrnjena. Če gre za obdavčitev po dejanskih prihodkih in odhodkih, se izračunani davek všteva v dohodnino; v primeru obdavčitve po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih pa gre za dokončno obdavčitev.

DAVČNO POTRJEVANJE RAČUNOV

Če samozaložnik posluje z gotovino (sem štejejo vsa plačila, ki niso neposredna plačila na transakcijski račun – tudi s plačilnimi/kreditnimi karticami), mora pri gotovinskih plačilih račune davčno potrjevati z uporabo davčnih blagajn ali z vezano knjigo računov. Pred začetkom izdajanja računov mora sprejeti interni akt, v katerem opredeli pravila za dodeljevanje zaporednih številk ter popiše svoje poslovne prostore in jim dodeli oznake. Vezano knjigo se kupi v prosti prodaji. Pred prvo uporabo jo je potrebno potrditi pri Finančni upravi RS preko portala eDavki. Račune je treba hraniti 10 let.

IDENTIFIKACIJA ZA DDV

Samozaložnik mora postati zavezanec za DDV, če preseže oz. je verjetno, da bo presegel 50.000 eur obdavčljivega prometa v zadnjih 12-ih mesecih.

Lahko se odloči za prostovoljni vstop v sistem DDV, vendar mora v tem primeru v sistemu ostati 60 mesecev.

Za dobave in izposoje knjig velja posebna znižana stopnja DDV v višini 5%.

OBVEZNI IZVOD IN KATALOŽNI ZAPIS O PUBLIKACIJI (CIP)

Zakon o obveznem izvodu publikacij (ZOIPub) določa obveznost, da samozaložnik, ki ima sedež ali podružnico v RS, nacionalni depozitarni organizaciji (NUK) pošlje ali predloži kot obvezni izvod po 4 izvode knjig ali drugih publikacij (v nekaterih primerih tudi več oz. izjemoma manj), ki so bile objavljene v RS ali so bile proizvedene zunaj nje in so namenjene za distribucijo in dostopnost v RS ter vsebujejo besedilne, zvočne, slikovne ali notne zapise ali njihove kombinacije. Namen obveznega izvoda je zagotoviti ohranjanje in dostopnost pisne nacionalne kulturne dediščine.

CIP je akronim za kataložni zapis o publikaciji, ki je običajno natisnjen v publikaciji. Pripravljen je še pred izidom publikacije. Za pridobitev kataložnega zapisa o publikaciji (CIP-a) mora samozaložnik NUK-u posredovati zadnji korekturni izvod, v primeru tiskane knjige pa zadošča notranja naslovna stran, kolofon in kazalo. Za e-knjigo je treba oddati knjigo v celoti. Samozaložnik CIP natisne/vstavi v predloženi obliki na hrbtu notranje naslovne strani ali v kolofonu, ločeno od drugih podatkov.

ZAKON O ENOTNI CENI KNJIGE 

Zakon o enotni ceni knjige (ZECK) določa, da je treba za vsako novo izdano knjigo:

• določiti enotno ceno, ki velja za vse končne kupce pod enakimi pogoji na celotnem ozemlju RS za obdobje šestih mesecev od dneva začetka prodaje knjige,
• jo označiti v skladu z Zakonom o obveznem izvodu publikacij,
• podatke o enotni ceni posredovati Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije najpozneje dan pred začetkom prodaje.

Zakon v določenih primerih dovoljuje popuste (npr. ob naročilu in plačilu v prednaročilu, na knjižnih sejmih ipd).

Viri:

• Zakon o finančni upravi (ZFU)
• Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
• Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
• Zakon o obveznem izvodu publikacij (ZOIPub)
• Zakon o enotni ceni knjige (ZECK)
• Javna agencija za knjigo Republike Slovenije
• FURS
• NUK

Članki, ki jih dostopate na tej spletni strani so bili pripravljeni na podlagi različnih virov, veljavnih v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtorji in SPOT Svetovanje JV Slovenija ne odgovarjajo za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.