Avtor prispevka: Vesna Fabina Objavljeno: 29. junij 2022

Gospodarstvo v Beli krajini in prihajajoči izzivi

Gospodarska kriza, ki se je v Sloveniji začela kazati septembra 2008, ko so številna podjetja dobila napovedi o zmanjšanju naročil, je najprej prizadela avtomobilsko industrijo, kasneje je sledilo gradbeništvo in postopoma je prizadela skoraj vse panoge. Med vzroke za nastanek te finančne in gospodarske krize bi, po mojem mnenju, lahko šteli nastanek oziroma pok nepremičninskega balona v ZDA, prekomerno potrošnjo v ZDA, nezadostno regulacijo finančnega sektorja in človeški pohlep.

Belokranjske občine je ta gospodarska kriza hudo prizadela. Prav predelovalna dejavnost je najbolj pogosta v belokranjskih občinah pri gospodarskih družbah (v občini Črnomelj je v letu 2021 delovalo v tej dejavnosti 24 % vseh družb), veliko jih je odvisnih prav od avtomobilske industrije. Pri samostojnih podjetnikih prevladuje gradbeništvo (v občini Črnomelj je delovalo v letu 2021 23,7 % samostojnih podjetnikov v dejavnosti gradbeništvo). V vseh treh občinah (Črnomelj, Metlika, Semič) so se spopadali s težavami v gospodarstvu, ki so se kazale predvsem v nenehnem povečevanju brezposelnosti. Na povečevanje brezposelnosti so vplivali predvsem selitve, propadi in prestrukturiranja nekaj velikih podjetij kot so Iskra, Beti, Komet, Danfoss, kasneje Secop, …. Število velikih družb se je v Beli krajini v času krize zmanjševalo. Od petih velikih družb, ki so delovale pred krizo, od leta 2015 v Beli krajini delujeta zgolj še dve veliki družbi.

Poleg splošne ekonomske krize je na slabše gospodarske rezultate vplivala še slaba infrastrukturna opremljenost občin, ki predstavlja veliko oviro za nove investitorje. Podpora programa Pokolpje se je v danem obsegu izkazala kot dobrodošla, a premajhna za omilitev drugih negativnih trendov, ki so se dogajala v ekonomskem okolju.

Brezposelnost je v Beli krajini dosegla maksimum avgusta 2014, ko je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 2.563 brezposelnih oseb, stopnja brezposelnosti je v Beli krajini dosegla skoraj 20 %, največja je bila v občini Črnomelj 22,2 %.

Slika 1: Gibanje števila brezposelnih oseb v Beli krajini od januarja 2009 do decembra 2021


Vir: ZRSZ.

V obdobju gospodarske krize in okrevanja po njej se je povečevalo število gospodarskih družb v Beli krajini, medtem se je zmanjševalo število samostojnih podjetnikov. Leta 2010 je na tem območju delovalo 415 gospodarskih družb in 765 samostojnih podjetnikov. Leta 2021 pa 468 gospodarskih družb in 610 samostojnih podjetnikov[1].

Neto dodana vrednost na zaposlenega (NDV) v gospodarskih družbah Bele krajine je leta 2010 znašala zgolj 20.003,5 EUR. Potem je postopoma naraščala in v letu 2021 je narasla na 39.828,4 EUR (najvišja v občini Črnomelj 40.870 EUR). Vendar vsa leta zaostaja tako za slovenskim povprečjem kot tudi za povprečjem regije JV Slovenija, kateri pripada. Zaostanek za regijo JV Slovenija je bil največji v letu 2014 in je znašal 45,9 %, v istem letu je bil zaostanek za slovenskim povprečjem 29,9 %. V letu 2021 je zaostanek NDV na zaposlenega znašal 35,2% za regijo JV Slovenija in 25 % za državnim povprečjem.

Slika2: Primerjava neto dodane vrednosti na zaposlenega v Beli krajini, državi in regiji

Vir: AJPES, letna poročila.


Izvoz gospodarskih družb Bele krajine je znašal v letu 2021 47,3 % od prihodkov od prodaje, število družb z dobičkom se je glede na predhodno leto povečalo za 15 %, število družb z izgubo zmanjšalo za 6 %. Znesek čistega dobička se je povečal za 60 %.

Danes je, z razlogom, eno najpogostejših vprašanj naslovljeno na ekonomiste »Kdaj bo izbruhnila naslednja gospodarska kriza?« Kdor za gospodarsko krizo ve, jo lahko pričaka pripravljen. Lahko jo uspešno prestane in morda še več, izkoristi za širitev. Med ekonomisti je presenetljivo soglasje, kakšne so dobre poslovne taktike za čas recesije. Ne morejo pa se strinjati, kdaj se recesija začne. Kot kaže analiza družbe Dun & Bradstreet, za Združenje Manager, so slovenska podjetja v boljši kondiciji kot so bila v letu 2009, saj so investirala v lastna sredstva, ob tem pa več svoje dejavnosti financirala z lastnimi viri in manj z zadolževanjem.

Belokranjsko gospodarstvo si je nekoliko opomoglo po svetovni gospodarski krizi in je v boljši kondiciji, a vsled trenutnega dogajanja je največja želja, da se zaščiti zaposlene, delovna mesta in ključne sektorje gospodarstva in se ne ponovi visoka brezposelnost in socialna kriza.


[1]Podatki zajemajo GD (razen tistih, ki so v likvidacijskem ali stečajnem postopku) in s. p. s sedežem na območju belokranjskih občin. Samostojni podjetniki, ki so po določbah o obdavčitvi dohodkov iz dejavnosti zakona, ki ureja dohodnino, obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, ne predlagajo letnih poročil AJPES, zato niso zajeti v obstoječe podatke.

Vas zanima več o članku ˝Gospodarstvo v Beli krajini in prihajajoči izzivi˝? Napišite nam vaše vprašanje ali vstopite v kontakt neposredno.

Članki, ki jih dostopate na tej spletni strani so bili pripravljeni na podlagi različnih virov, veljavnih v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtorji in SPOT Svetovanje JV Slovenija ne odgovarjajo za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

Projekt "SPOT Svetovanje JV Slovenija" je financiran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.