Avtor prispevka: Danijela Vukojević Objavljeno: 18. februar 2021

Elektronska izvršba – poenostavljen postopek izterjave dolga

Leta 2008 je bil ustanovljen Centralni oddelek za verodostojno listino (v nadaljevanju CoVL), ki je omogočil avtomatiziran in poenostavljen izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine – e izvršba. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine se izpolni in odda na portalu e-Sodstvo, podportal eIzvršba. Velja tako za fizične osebe (npr. ob neizplačilu plače delodajalca), kot pravne osebe (npr. ob neporavnanih računih fizičnih ali pravnih oseb). Za dostop do predloga potrebujete veljaven elektronski naslov, s katerim opravite brezplačno registracijo, postopek izpolnjevanja pa je enostaven in avtomatiziran. 


PREDLOG ZA IZVRŠBO NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE – 40. in 41. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)

Podatke, ki jih je potrebno poznati in vnesti v predlog določa ZIZ:

1. identifikacijski podatki o upniku in dolžniku;

V kolikor je upnik ali dolžnik pravna oseba, se vam bodo po vnosu matične številke avtomatično izpolnila ostala potrebna polja. Vnesti je potrebno še podatke o zakonitem zastopniku.

V kolikor je dolžnik fizična oseba, je potrebno vnesti ime in priimek ter naslov. Davčne številke in EMŠO ni potrebno vnašati, če z njima ne razpolagate.

2. sredstvo ali predmet izvršbe (npr. izvršba na plačo, (ne)premičnine, …);

Pred postopkom oddaje predloga za e izvršbo lahko upnik preveri materialno stanje dolžnika (preko javno dostopnih podatkov, npr. splet, AJPES, …). Ni pa to obveza, saj lahko predlaga več sredstev izvršbe.

V kolikor je v predlogu navedeno samo eno sredstvo izvršbe, ki ne bo uspešno za izvedbo, bo sodišče postopek ustavilo.

TRR dolžnika ne vpisujemo, ker se lahko zgodi, da ga v tem času zapre in odpre nov TRR, ki ga v predlogu niste navedli. Navesti pa morate podatke o svojem TRR, v kolikor predlagate izpolnitev denarne obveznosti.

Pri premičnini lahko v predlog zapišete konkretno premičnino, za katero bi želeli da se uporabi kot sredstvo izvršbe. V primeru rubeža premičnine je v predlogu potrebno izbrati in navesti izvršitelja.

3. podatki o verodostojni listini;

Kot verodostojna listina, na podlagi katere lahko upnik predlaga e izvršbo, se šteje:

  • faktura (tudi obračun obresti),
  • menica in ček s protestom,
  • javna listina,
  • izpisek iz poslovnih knjig, ki ga je overila odgovorna oseba,
  • po zakonu overjena zasebna listina,
  • listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine,
  • pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Skladno z novelo ZIZ-L je v predlogu potrebna tudi utemeljitev zahtevka, npr.: opravljena storitev po računu št. xy, najemnina po najemni pogodbi št.xy, …

Opomin ni verodostojna listina. 

4. opredelitev dolžnikove obveznosti

V naslednjem koraku je potrebno izpolniti podatke o dolžnikovi obveznosti, ki vključuje:

  • natančno določitev dolgovanega oz. terjanega zneska - glavnica;
  • podatke o zakonskih zamudnih obrestih (označiti ali jih uveljavljate in od katerega datuma),
  • zahtevo po povračilu morebitnih pogodbenih obresti (npr. stroški opomina);

27.a člen ZVPot glede stroškov opomina določa, da ti ne smejo presegati dejanskih stroškov izdelave in pošiljanja opomina, hkrati pa tudi ne višine zamudnih obresti.

Opominjanje dolžnika ni obveznost, pač pa vaša odločitev. Izjema obveznega opominjanja je določena v 3. členu ZVPot za izvajalce ki zagotavljajo javne storitve in dobrine. Takrat velja, da če potrošnik pri pogodbah o zagotavljanju javnih storitev in dobrin zamudi z izpolnitvijo obveznosti, ga mora upnik s pisnim opominom pozvati k izpolnitvi obveznosti in mu določiti naknadni rok za izpolnitev, ki ne sme biti krajši od 15 dni, če drug zakon ne določa daljšega roka. Pred iztekom dodatnega roka za izpolnitev upnik ne sme prekiniti zagotavljanja javne storitve ali dobrine.

  • zahteva po povračilu stroškov izterjave po ZPreZP;

Upnik lahko od dolžnika, ki je v zamudi, brez predhodnega opomina, za vsako terjatev zahteva plačilo nadomestila stroškov izterjave, ki pavšalno znašajo 40,00 EUR, in jih ni potrebno dokazovati. S tem ne izgubi pravice do povrnitve drugih stroškov dogovorjenih v pogodbi ali določenih z drugimi predpisi.

  • zahteva po povračilu sodne takse (ustrezno označite ali jo uveljavljate).

Višina sodne takse je 44,00 EUR. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v elektronski obliki je vložen, ko je sodna taksa plačana. Plačilo sodne takse je torej procesna predpostavka za odločanje o predlogu za izvršbo. Če v primeru elektronske vložitve predloga za izvršbo taksa ni plačana v roku 8 dni, se šteje, da je vloga umaknjena. Zato je smiselno in priporočeno, da upnik poravna stroške takse takoj po vložitvi predloga za izvršbo. Včasih pa tudi sama »grožnja« dolžniku z vložitvijo predloga izvršbe doseže želen učinek – plačilo dolga, predvsem če gre za manjše dolgovane zneske.

5. drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi

V predlogu je potrebno izbrati še izvršitelja (v primeru rubeža premičnine).

Označiti je potrebno pristojnost sodišča – e izvršba na podlagi verodostojne listine se vedno obravnava na Okrajnem sodišču v Ljubljani.

Sestavni del predloga za izvršbo je tudi zahteva, naj sodišče naloži dolžniku, da plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (8 dnevni plačilni rok, v meničnih in čekovnih sporih pa 3 dnevni) po vročitvi sklepa.


ODDAJA VLOGE

Po pregledu podatkov vlogo oddate. Po oddaji prejmete podatke za plačilno sodne takse.

Resničnosti vsebine podatkov CoVL ne preverja. Prav tako ni potrebno prilagati nobenih dokazil.

V kolikor je vloga popolna (v primeru napak na vlogi pošlje sklep o popravi) in taksa plačana, bo sistem v 48 urah v informacijskem avtomatično izdal sklep o izvršbi, ki je brez podpisa, opremljen zgolj s strojnim odtisom sodnega pečata. Hkrati CoVL pošlje upniku tudi podatke o opravljenih poizvedbah glede na predlagana sredstva izvršbe dolžnikovemu dolžniku (npr. delodajalcu, ZPIZ-u), izvršitelju, zemljiški knjigi, sodnemu registru in klirinško depotni službi.

Sklep se vloži tudi dolžniku. Sodišče samo poizveduje o njegovem prebivališču. Če sodišče ne najde naslova dolžnika, mu imenuje začasnega zastopnika.

Edino pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi (razen če se ne izpodbija zgolj glede odločitve o stroških) je obrazložen ugovor.

Elektronska ali online izvršba je učinkovito sredstvo in poenostavljen postopek izterjave dolga. Dopušča pa tudi zlorabe, saj sodišče ne preverja, ali so navedbe upnika ter njegove verodostojne listine resnične. Sodišče na podlagi domneve utemeljenosti vloge in brez preverjanja izda sklep o izvršbi. To lahko pomeni hude posledice za »dolžnika«. V izogib temu je redno preverjanje pošte več kot priporočljivo. Zloraba sistema pa predstavlja kaznivo dejanje zlorabe izvršbe.


Pripravila:

Danijela Vukojević

SPOT Svetovanje JV Slovenija,

Razvojni center Kočevje Ribnica

Vas zanima več o članku ˝Elektronska izvršba – poenostavljen postopek izterjave dolga˝? Napišite nam vaše vprašanje ali vstopite v kontakt neposredno.

Članki, ki jih dostopate na tej spletni strani so bili pripravljeni na podlagi različnih virov, veljavnih v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtorji in SPOT Svetovanje JV Slovenija ne odgovarjajo za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

Članek je na voljo tudi za prenos v PDF obliki za kasnejše branje.

Povezava do spletne strani evropske kohezijske politike v Sloveniji: https://evropskasredstva.si