Digitalna transformacija malih in srednje velikih podjetij (MSP)

Konkurenčno digitalno gospodarstvo v današnjem času prispeva k splošni gospodarski rasti in ima močne pozitivne učinke prelivanja v druge gospodarske panoge. Internet in digitalne tehnologije ponujajo izjemne možnosti za spodbujanje uporabe čistih tehnologij ter za bolj učinkovito rabo energije in surovin. Zato so nepogrešljiv del zelenih rešitev v vseh gospodarskih panogah in predstavljajo enega ključnih stebrov zelenega prehoda.

Slovenija je ključne smernice za razvojne izzive digitalizacije začrtala v Strategiji Digitalna Slovenija 2030, ki je krovna strategija digitalne preobrazbe države do leta 2030. Strategija med drugim navaja, da bo digitalna preobrazba družbe in gospodarstva lažje izvedljiva, če bodo vanjo vključena domača podjetja s konkurenčnimi produkti, ki so plod lastnih raziskav in razvoja. EU je kot močan dejavnik tveganja za konkurenčnost evropske industrije zaznala preveliko tehnološko in industrijsko odvisnost od globalnih tekmecev. Nekritičen odliv znanja, naprednih tehnologij in visokotehnološke proizvodnje iz EU v prejšnjih desetletjih vse bolj kaže dolgoročne negativne posledice za položaj evropskih podjetij na svetovnih trgih. Strategija izpostavlja primer nekritične prodaje evropskih visokotehnoloških podjetij s ključnimi tehnologijami za proizvodnjo električnih avtomobilov in pasiven odnos do dostopa do surovin, pomembnih za elektrifikacijo avtomobilov. Enako velja za industrijo mikroelektronike in polprevodniških čipov. Kot odgovor na nezadovoljivo stanje EU, skozi program Digitalna Evropa (Digital Europe Programme - DIGITAL), izvaja številne ukrepe za zagotovitev večje tehnološke in industrijske neodvisnosti in samostojnosti.

• Dostop do evropskih digitalnih inovacijskih stičišč (EDIH): Mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP) lahko v okviru programa Digitalna Evropa izkoristijo dostop do evropskih digitalnih inovacijskih stičišč (EDIH), ki jim nudijo celovito podporo pri digitalni preobrazbi. Podjetjem je na voljo brezplačna ali subvencionirana pomoč pri uvajanju naprednih tehnologij, kot so umetna inteligenca (AI), internet stvari (IoT), superračunalništvo (HPC) in kibernetska varnost. MSP-ji lahko svoje digitalne rešitve tudi preizkusijo pred dejansko investicijo, kar jim omogoča varnejše in premišljene odločitve pri digitalizaciji (npr. testiranje AI modelov ali pametnih senzorjev v njihovem okolju). Poleg tega stičišča nudijo usposabljanja, delavnice in svetovanja za krepitev digitalnih kompetenc zaposlenih ter pomagajo pri povezovanju z raziskovalnimi organizacijami, industrijskimi partnerji in dostopu do ustreznega financiranja. Na ta način EDIH-i predstavljajo vstopno točko za podjetja, ki želijo okrepiti svojo konkurenčnost in stopiti v korak z digitalno prihodnostjo. V Sloveniji delujeta dva EDIH-a: DIGI-SI (vodilni partner: Univerza v Mariboru) in SRC-EDIH (vodilni partner: Razvojni center Novo mesto, partner v projektu je tudi RIC Bela krajina)
• Dostop do subvencij za uvajanje digitalnih tehnologij prek različnih razpisov: Ti razpisi omogočajo sofinanciranje razvoja in implementacije digitalnih rešitev, kot so uvajanje umetne inteligence (AI) v poslovne procese, uporaba računalništva v oblaku, vzpostavitev celovitih sistemov kibernetske zaščite ter digitalna preobrazba proizvodnje, vključno s konceptom pametnih tovarn. Pogosto so ti razpisi ciljno usmerjeni v določene sektorje, kot so zdravstvo, industrijska proizvodnja ali energetika, kar podjetjem omogoča, da pridobijo sredstva za rešitve, ki so posebej prilagojene njihovim dejavnostim. Trenutno je v okviru programa Digital Europe odprtih 63 razpisov. Za MSP so najbolj relevantni razpisi AI‑08 (AI rešitve, projekti skladnosti, varnosti, energetske učinkovitosti AI), SKILLS‑08 (usposabljanja preko konzorcijev) in BESTUSE‑08 (mreženje s centri EDIH). Za kvantno tehnologijo IRIS2‑QCI‑03 cilja tiste, ki želijo sodelovati v razvoju kvantne infrastrukture. Sofinanciranje predstavlja pomembno spodbudo za MSP-je, ki želijo izboljšati svojo učinkovitost, zmanjšati stroške in povečati odpornost s pomočjo digitalizacije.
• Dostop do superračunalnikov in računalništva v oblaku, ki bi bili sicer za podjetje finančno nedosegljivi: Superračunalniki MSP omogočajo analizo velikih količin podatkov, razvoj naprednih produktov in simulacije. V okviru Slovenskega nacionalnega superračunalniškega omrežja (SLING) lahko tudi MSP-ji kandidirajo na razpisih, kjer lahko pridobijo dostop do superračunalniških virov za testne in razvojne projekte. SLING redno objavlja razpise za odprt dostop in podporo pri uporabi superračunalništva industriji in raziskovalnim organizacijam. Poleg tega slovenski SLING/EuroCC2 center sodeluje v evropskem ekosistemu EuroHPC, kjer MSP-ji lahko sodelujejo pri poslovnih eksperimentalnih projektih in pridobijo superračunalniške kapacitete za razvoj svojih naprednih rešitev. V Mariboru (ARNES), v bližini hidroelektrarne Mariborski otok je bil maja 2025 položen temelj za nov računalniški center z superračunalnikom in »AI-tovarno«, ki bo stal do sredine leta 2026 in bo razširil dostop do HPC zmožnosti tudi za industrijo in MSP. Tudi Fakulteta za računalništvo in informatiko UL bo dobila modularni podatkovni center s superračunalnikom, ki bo med drugim omogočal raziskovanje in razvoj AI, vključno z odprto dostopno LLM tehnologijo.
• Usposabljanje zaposlenih za napredne digitalne veščine: Program Digitalna Evropa (posredno preko mednarodnih konzorcijev) nudi številne možnosti za usposabljanje zaposlenih na področju naprednih digitalnih veščin. Zaposleni se lahko usposobijo za delo z umetno inteligenco, okrepijo znanja s področja kibernetske varnosti, se naučijo upravljati z velikimi količinami podatkov ter osvojijo veščine za učinkovito uporabo novih digitalnih orodij in procesov v vsakdanjem poslovanju. Npr. mednarodni konzorcij, izbran na trenutno odprtem razpisu DIGITAL-2025-SKILLS-08 bo nudil celovit program izobraževanja in usposabljanja na področju generativne umetne inteligence (GenAI), prilagojen potrebam določenega gospodarskega sektorja (npr. zdravstvo, mobilnost, energetika, proizvodnja, kreativne industrije). Subvencije (evropska sredstva) za digitalno transformacijo MSP nudi tudi Slovenski podjetniški sklad preko razpisa P4D. Slednji je imel v preteklosti razpisane tudi vavčerje (spodbude malih vrednosti) za digitalni marketing.
• Krepitev konkurenčnosti in internacionalizacije: V okviru programa Digitalna Evropa je MSP-jem omogočeno sodelovanje v mednarodnih projektih, kjer skupaj z evropskimi partnerji razvijajo in preizkušajo napredne digitalne rešitve v realnem okolju. Program spodbuja čezmejno sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi ustanovami in javnimi deležniki, zlasti skozi pilotne projekte in vključevanje v evropske podatkovne prostore. To MSP-jem omogoča, da pridobijo dostop do kakovostnih podatkov, digitalne infrastrukture in strokovnega znanja, kar jim olajša razvoj inovativnih produktov in storitev, hkrati pa spodbuja njihovo internacionalizacijo in vstop na nove trge. S tem se krepi konkurenčnost MSP-jev, ki lahko s podporo evropskih partnerstev hitreje uvajajo tehnologije, kot so umetna inteligenca, oblačne rešitve, blockchain ali digitalni dvojčki.

Konec junija 2025 je Evropska komisija objavila letno poročilo o stanju digitalnega desetletja, v katerem Slovenijo poziva k pospešitvi ukrepov za podporo MSP pri uvajanju naprednih tehnologij in dvigu njihove digitalne zrelosti. Na to problematiko je že prej opozoril tudi UMAR, ki ugotavlja, da se vse več slovenskih podjetij sooča s težavami pri digitalni preobrazbi, hkrati pa jo ocenjuje kot vse manj pomembno. Delež podjetij, ki menijo, da digitalna preobrazba ni bistvena za njihovo uspešno poslovanje, se je med letoma 2021 in 2024 znatno povečal: pri malih podjetjih s 49 % na 53 % (+4 o. t.), pri srednje velikih s 33 % na 51 % (+18 o. t.), pri velikih pa z 19 % na 25 % (+6 o. t.). Zaskrbljujoče je tudi, da se delež podjetij z digitalno strategijo od leta 2021 ni povečal in ostaja pri 17 %, pri čemer se je nekoliko zvišal le med velikimi podjetji, medtem ko je med srednje velikimi celo upadel.

V letih 2021–2024 se je delež podjetij, ki poročajo o konkretnih težavah z digitalizacijo, povečal s 60 na 71 %. Najpogosteje podjetja kot oviro navajajo pomanjkanje ustreznih kadrov, sledijo pomanjkanje finančnih sredstev, neprilagodljivost poslovanja ter težave z vodenjem in postavljanjem prioritet. Dobra tretjina podjetij ima težave z (ne)pripravljenostjo zaposlenih in vodstva na spremembe, vse več podjetij pa poroča tudi o nepovezanih poslovnih procesih, kar postaja vse pomembnejši dejavnik zaostajanja.

Po digitalni intenzivnosti so velika podjetja med vodilnimi in svoj položaj še krepijo, medtem ko so mala podjetja povprečna, srednje velika pa so po letu 2022 močno nazadovala in izgubila prednost pred državami Višegrajske skupine[i] (V4). Tretjina slovenskih podjetij (33 %) dosega visoko ali zelo visoko digitalno intenzivnost, kar je v skladu s povprečjem EU, a občutno pod ravnjo vodilnih inovatork, kjer ta delež znaša 55  %. Velika podjetja dosegajo četrti največji delež digitalno intenzivnih podjetij v EU in napredujejo hitreje od povprečja EU, vodilnih držav in V4. Medtem mala podjetja stagnirajo, srednje velika pa so v tem obdobju nazadovala celo bolj kot v Grčiji.

Slovenija sicer ohranja pomembne primerjalne prednosti, kot sta visoka stopnja robotizacije in elektronska povezanost z dobavitelji in strankami, pri čemer pozitivno izstopajo predvsem majhna podjetja. Manj uspešna pa so podjetja, predvsem mala in srednje velika, pri uporabi sodobnih orodij za upravljanje poslovanja, kot so ERP, CRM ali poslovna inteligenca. Kljub uspešni uporabi umetne inteligence za optimizacijo proizvodnje, kjer Slovenija dosega visoka mesta v EU, ostaja prehod v industrijo 4.0 – torej k podatkovno podprtemu poslovanju in razvoju novih poslovnih modelov – velik izziv, zlasti za manjša podjetja.

Viri:

• The Digital Europe Programme | Shaping Europe’s digital future
• EU Funding & Tenders Portal
• Slovenia 2025 Digital Decade Country Report | Shaping Europe’s digital future
• P4D 2025 | Spodbude za digitalno transformacijo MSP – SPS
• Digitalna Slovenija 2030, Vlada RS
• Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025, UMAR
• Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje
• Slovenija na poti do novega superračunalnika: ključni korak v preboju na področju UI | GOV.SI

---

[i]

Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška.

Članki, ki jih dostopate na tej spletni strani so bili pripravljeni na podlagi različnih virov, veljavnih v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtorji in SPOT Svetovanje JV Slovenija ne odgovarjajo za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

Članek je na voljo tudi za prenos v PDF obliki za kasnejše branje.