Delo in zaposlovanje mladih

»Na mladih svet stoji,« je veljalo nekoč in velja tudi še danes. Vključevanje otrok in mladih v svet dela in zaposlitve je gotovo izziv vsakega podjetnika, ki se pojavlja v vlogi delodajalca. Pa sploh vemo, kdaj lahko mlade pričnemo vključevati v delovni proces? Pod kakšnimi pogoji? To so tematike, ki bi jih želela osvetliti v pričujočem članku.

Delo in zaposlovanje mladih lahko glede na zakonodajo razvrstimo v štiri skupine:

• delo otrok, mlajših od 15 let
• praktično izobraževanje dijakov in študentov, ki so dopolnili starost 14 let v okviru izobraževalnih programov
• delo mladih v delovnem razmerju ter
• začasno in občasno delo dijakov in študentov

Ne glede na to, za katero obliko dela oz. zaposlitve mladih gre, mora delodajalec v osnovi upoštevati zakonske določbe o prepovedi diskriminacije in enaki obravnavi glede na spol ter odškodninski odgovornosti ter zagotavljati posebno varstvo delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti. Mladi so namreč tako zaradi mladosti kot pomanjkanja delovnih izkušenj posebno občutljiva skupina na trgu dela.

 

DELO OTROK, MLAJŠIH OD 15 LET

Veljavni Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) prepoveduje delo otrok, mlajših od 15 let starosti, a dopušča tudi nekatere izjeme. Za slednje je potrebno pridobiti predhodno dovoljenje inšpektorja za delo, ki ga le-ta izda na podlagi zahtevka zakonitega zastopnika. Postopek pridobitve dovoljenja podrobneje določa Pravilnik o izdaji dovoljenj za delo otrok, mlajših od 15 let. Tako lahko proti plačilu mlajši od 15 let sodelujejo pri snemanju filmov, pripravi in izvajanju umetnostnih, scenskih in drugih del s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne aktivnosti. Prav tako je otroka, ki je dopolnil starost 13 let, mogoče v času šolskih počitnic vključiti v delo tudi v drugih dejavnostih, a najdalj 30 dni v posameznem koledarskem letu in pod pogojem, da gre za lažje delo. Dela, ki jih bo opravljal, ne smejo ogrožati njegove varnosti, zdravja, morale, izobraževanja in razvoja. Gre za dela, ki so primeroma našteta v 3. členu Pravilnika o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb. Zakonodaja izrecno navaja, da kot lažje delo ne šteje delo na proizvodnih linijah, kjer prihaja do enostranskih obremenitev in ponavljajočih se gibov, ki lahko povzročijo okvaro kosti in mišic ali neprimeren psihični napor.

Delodajalec mora pri zaposlovanju otrok, mlajših od 15 let, upoštevati naslednje:

• delovni čas otroka, ki opravlja lažje delo v času šolskih počitnic, ne sme trajati več kot 7 ur na dan in 35 ur na teden
• če dela otrok v šolskem letu izven časa, določenega za pouk, le-to ne sme trajati več kot 2 uri na dan in največ 12 ur na teden
• otrok ne sme opravljati nočnega dela med 20.00 uro zvečer in 6.00 uro zjutraj
• v vsakem 24-urnem obdobju je treba otroku zagotoviti dnevni počitek najmanj 14 zaporednih ur
• na podlagi ocene tveganja mora delodajalec sprejeti potrebne ukrepe za varnost in zdravje otrok, o možnih tveganjih ter vseh ukrepih za otrokovo varnost in zdravje je dolžan obvestiti otrokove zakonite zastopnike
• prav tako mora upoštevati določbe o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let, ki jih bom podrobneje obravnavala v nadaljevanju.

 

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE DIJAKOV IN ŠTUDENTOV, KI SO DOPOLNILI STAROST 14 LET V OKVIRU IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV

Dijaki in študenti, ki so dopolnili starost 14 let, lahko pri delodajalcu opravljajo praktično izobraževanje v okviru izobraževalnih programov. Pri njihovem zaposlovanju mora delodajalec na podlagi ocene tveganja sprejeti potrebne ukrepe za njihovo varnost in zdravje ter mladostnike obvestiti o možnih tveganjih ter vseh ukrepih za zagotovitev varnosti in zdravja.

Delodajalec mora tudi v primeru praktičnega izobraževanja dijakov in študentov upoštevati določbe o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let in bodo obravnavane v nadaljevanju članka. Ne glede na te določbe pa delodajalec tem dijakom in študentom na praktičnem izobraževanju izjemoma lahko naloži določena dela in dela, pri katerem so izpostavljeni dejavnikom tveganja in postopkom, če se delo opravlja pod nadzorom pristojnega delavca oz. posebej usposobljenega inštruktorja.

MLADI IN DELOVNO RAZMERJE

Dopolnjena starost 15 let je po zakonu meja, pri kateri smejo osebe skleniti pogodbo o zaposlitvi. Če je le-ta sklenjena z osebo, ki še ni dopolnila 15-ih let, se šteje pogodba za nično, globe za sklenitev pogodbe s takšno osebo pa so visoke in znašajo od 3.000 do 20.000 eur.

Mladi do dopolnjenega 18 leta starosti uživajo v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) posebno zakonsko varstvo na več področjih.

Ne sme se jim naložiti določenega dela in sicer:

• dela, ki se opravlja pod zemljo ali pod vodo,
• dela, ki objektivno presega njegove telesne in psihološke sposobnosti,
• dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje,
• dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje sevanju,
• dela, ki vključuje tveganje glede nesreč, ki ga mlada oseba ne more prepoznati ali se mu izogniti zaradi svoje nezadostne pozornosti do varnosti ali zaradi pomanjkanja izkušenj ali usposobljenosti,
• dela, ki vključuje tveganje za zdravje zaradi izjemnega mraza, vročine, hrupa ali vibracij.

Ne sme se jim naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določena v 5. členu Pravilnika o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca.

Na področju delovnega časa, odmorov in počitka zanje velja naslednje:

• prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa - določen je najdaljši dnevni in tedenski čas in sicer največ 8 ur dnevno in 40 ur tedensko
• določena je pravica do počitka med dvema dnevoma v trajanju najmanj 12 zaporednih ur
• določena je tudi pravica do tedenskega počitka v trajanju 48 neprekinjenih ur
• če dela najmanj štiri ure in pol na dan, ima pravico do odmora med delovnim časom v trajanju najmanj 30 minut

Delavcem pred dopolnjenim 18. letom je prepovedano opravljanje nočnega dela, in sicer ne smejo delati ponoči med 22. uro in 6.00 uro naslednjega dne, pri čemer so možne izjeme:

• v primeru opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti, ko sta meji postavljeni med 24. uro in 4.00 uro naslednjega dne.
• v primeru višje sile, ko tako dela traja določen čas in mora biti izvršeno takoj ter če polnoletni delavci niso na razpolago v ustreznem številu.

V primeru teh izjem mora delodajalec delavcu, mlajšemu od 18 let, zagotoviti nadzor s strani polnoletnega delavca, prav tako mu mora zagotoviti ustrezen počitek v naslednjih treh tednih.

Za delavce pred dopolnjenim  18. letom velja tudi povečan letni dopust, in sicer za sedem delovnih dni.

V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)mora delodajalec nameniti posebno skrb zagotovitvi varnosti in zdravja mladih ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni pri delu. Delavce mora seznaniti o vrstah nevarnosti v delovnem okolju in na delovnem mestu, o varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic, o delavcih, zadolženih za izvajanje ukrepov prve pomoči, ter delavcih oziroma pooblaščenih osebah po posebnih predpisih, zadolženih za izvajanje ukrepov požarnega varstva in evakuacije. Zagotoviti mora mladih delavcev o rezultatih ocenjevanja tveganja ter o ukrepih delodajalca za varnost in zdravje teh delavcev pri delu.

 

ZAČASNO IN OBČASNO DELO DIJAKOV IN ŠTUDENTOV oz. DELO PREKO ŠTUDENTSKEGA SERVISA

Študentsko delo je najpogostejša oblika dela dijakov, ki so že dopolnili 15 let, študentov in udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja. Njegova bistvena značilnost je začasnost oz. občasnost - dijaki in študenti si delo prilagajajo glede na šolske oz. študijske obveznosti.

Zakonodaja, ki opredeljuje študentsko delo, je precej razpršena, saj so posamezni vidiki te oblike dela obravnavani v določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB), Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) in nekaterih drugih predpisih.

Pravna podlaga za delo preko študentskega servisa je napotnica, ki nadomešča pogodbo, zaradi česar med podjetji in dijaki/študenti ni treba sklepati dodatnih pogodb. Napotnico izdajajo pooblaščene organizacije oz. delodajalci, ki na podlagi koncesijske pogodbe posredujejo začasna in občasna dela za dijake in študente, praviloma so to študentski servisi. Napotnico je treba vedno naročiti pred pričetkom dela, v nasprotnem primeru se opravljanje dela dijaka/študenta šteje kot delo na črno.

Za opravljanje študentskega dela je zakonsko je določena minimalna urna postavka, ki od 21. 1. 2023 dalje ne sme biti nižja od 6,92 eur bruto oz. 5,85 eur neto. Za dijaka/študenta mora delodajalec voditi evidenco o izrabi delovnega časa, opravljenih urah in osebne podatke dijaka/študenta.

Specifike študentskega dela v primerjavi z rednim delovnim razmerjem so predvsem naslednje:

• pri študentskem delu ni odpovednega roka in odpravnin iz tega naslova,
• dopust ni predviden,
• tudi bonitete niso predvidene (npr. službeno vozilo, mobilni telefon ipd),
• povrnitev stroškov za prevoz na delo, stroškov prehrane, kilometrine in dnevnic za dijake/študente zakonsko ni določena, ampak je stvar dogovora med delodajalcem in dijakom/študentom (morebitno povračilo prevoza in prehrane je možno le preko priznanja večjega števila ur)
• zdravniški pregled za dela na delovnih mestih, kjer dijaku/študentu ne preti posebna nevarnost za zdravje in na delovnih mestih, kjer ni posebnih tveganj, ni potreben. Zadošča zdravniško potrdilo, ki ga dijak/študent pridobi na podlagi opravljenega pregleda iz programa preventivnega zdravstvenega varstva dijakov/študentov, če je bil pregledan v obdobju, ki ni daljše od petih let. Če ocena tveganja za določeno delovno mesto pokaže nevarnost izpostavljenosti dijaka/študenta posebnim tveganjem pri delu, mora delodajalec dijaku/študentu zagotoviti zdravniški pregled pri pooblaščenem zdravniku, specialistu medicine dela in v rokih, ki so določeni v izjavi o varnosti za posamezno delovno mesto.

Enako kot pri rednem delovnem razmerju pa mora delodajalec dijaku/študentu zagotoviti naslednje:

• tako kot redno zaposlenim tudi dijaku/študentu pripada pravica do plačanega odmora v trajanju 30 minut oz. sorazmerno manj, če dela krajši delovni čas, vendar najmanj 4 ure na dan
• v obdobju 24 ur pravico do počitka nepretrgano najmanj 12 ur ter
• v obdobju sedmih zaporednih dni pravico do počitka neprekinjeno najmanj 24 ur.
• v primeru napotitve dijaka/študenta na službeno pot, mu je delodajalec dolžan izdati potni nalog
• poskrbeti mora za obveznosti v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu (zagotovitev vseh zaščitnih sredstev, npr. delovne obleke, rokavic ipd. za varno opravljanje dela, usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu,…)
• tudi pri študentskem delu mora spoštovati določbe o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let

Viri:

• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
• Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
• Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB),
• Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF)
• Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
• Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb
• Pravilnik o izdaji dovoljenj za delo otrok, mlajših od 15 let

Članki, ki jih dostopate na tej spletni strani so bili pripravljeni na podlagi različnih virov, veljavnih v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtorji in SPOT Svetovanje JV Slovenija ne odgovarjajo za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.