»Davčna reforma za normirance: Konec zlorab in pravičnejša obdavčitev?«

Državni zbor je 28. novembra na 89. izredni seji sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Poslanci so ga sprejeli že na 88. redni seji, 14. novembra, vendar so morali o zakonu ponovno odločati, saj je Državni svet 21. novembra na sprejeti noveli Zakona o dohodnini in Zakona o davku na dodano vrednost, vložil veto. Zakon je del prvega paketa davčnih sprememb, s katerim želi vlada podpreti ustvarjanje spodbudnega okolja za razvoj gospodarstva in dodane vrednosti ter povečati pravičnost davčnega sistema. Sprejeta prememba Zakona o dohodnini spreminja način ugotavljanja davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Razlogi za spremembe

Sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je poenostavljeni način določanja davčne osnove, kjer podjetniki in samozaposleni namesto dejanskih stroškov upoštevajo pavšalne (normirane) odhodke. Sistem omogoča lažje izračunavanje davka, saj ni treba voditi natančnih evidenc vseh stroškov. Poenostavljeni sistem je bil uveden že leta 1991, vendar je bil pozneje večkrat spremenjen in dopolnjen, predvsem glede vključevanja čim večjega števila zavezancev. Sistem je bil namenjen zmanjšanju administrativnih bremen za majhna podjetja, a se naj bi izkazalo, da ga nekateri uporabljajo za zniževanje davčnih obveznosti.

V gradivu za prvo obravnavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini so strokovne službe zapisale, da število zavezancev, vključenih v sistem »normiranstva«, še vedno narašča. Konec leta 2023 je bilo takšnih zavezancev 81.111 in je že močno preseglo število zavezancev v osnovnem sistemu določanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti, katerih zavezancev je bilo konec leta 2023 le 51.004.

Med zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, jih v letu 2023 prihodkov ni imelo 5 %, prihodke od 1 do 12.500 EUR je imela dobra tretjina zavezancev. Prihodke do 30.000 EUR sta imeli približno dve tretjini zavezancev, njihov delež v celotnih prihodkih je znašal 28 % in v celotni davčni obveznosti 21 %. Prihodke nad 60.000 EUR je imelo le 8% zavezancev, nad 100.000 EUR pa 2 %. Delež davčne obveznosti v celotni davčni obveznosti zavezancev s prihodki nad 60.000 EUR je znašal 39 %, tistih s prihodki nad 100.000 EUR pa 18 %. Med zavezanci, ki so ugotavljali davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, so prevladovali tisti, ki so obvezno socialno zavarovani iz naslova opravljanja zadevne dejavnosti, teh je bilo 53 %. Pri tem je bilo zavezancev s prihodki do 60.000 EUR približno 86 % zavezancev, od tega s prihodki do 30.000 EUR kar 53 %. Porazdelitev t. i. popoldanskih normirancev, torej zavezancev, ki so obvezno socialno zavarovani na drugi osnovi, po prihodkovnih razredih kaže nekoliko drugačno podobo, saj jih prihodek do 30.000 EUR dosega skoraj 80 %, do 12.500 EUR letnih prihodkov pa jih dosega 54 %.

Trenutni sistem normiranih odhodkov naj bi tako ustvarjal neustrezne spodbude in vplival na obnašanje zavezancev ter drugih deležnikov na več načinov:

• Prikrivanje prihodkov: Zavezanci pogosto skrivajo del svojih prihodkov, da bi izpolnili pogoje za vstop v sistem normiranih odhodkov, kjer je obdavčitev ugodnejša.
• Prekarno delo in prikrito zaposlovanje: Delodajalci spodbujajo delavce, da odprejo s. p., čeprav bi morali biti zaposleni po pogodbi o delu. Tako se izognejo obveznim prispevkom in davkom. To zmanjšuje pravice delavcev in ustvarja nelojalno konkurenco med podjetji.
• Siva ekonomija: Ker zavezanci ne potrebujejo računov za uveljavljanje stroškov, imajo manjši interes zahtevati račune za nakupe in storitve, kar spodbuja poslovanje »na črno«.
• Razdrobljenost poslovanja: Nekateri podjetniki razdelijo svoje poslovanje na več manjših enot ali začasno prenehajo z dejavnostjo ter nato znova začnejo, da ostanejo v sistemu normiranih odhodkov in plačujejo manj davkov.
• Vpliv na socialno varnost: Normirani prihodki ne odražajo dejanskega zaslužka, kar pomeni, da zavezanci plačujejo manj prispevkov za pokojnine in zdravstveno zavarovanje. To ogroža vzdržnost socialnih sistemov in nepravično porazdeli obremenitve med zavezance.

Kaj prinašajo spremembe?

Noveliran Zakon o dohodnini za zavezance, ki samostojno opravljajo dejavnost, tako spreminja pogoje za vstop in obstoj v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter skladno s tem tudi pogoje za določanje maksimalne višine normiranih odhodkov.

V sistem normiranih odhodkov bo lahko po novem vstopil zavezanec, ki je v preteklem davčnem letu dosegel prihodke iz dejavnosti do 60.000 evrov in je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev. Za preostale zavezance, ki tega pogoja ne dosegajo, pa se pogoj dohodkov v preteklem davčnem letu določi v višini do 30.000 evrov. Za del normirancev se tako pogoji izboljšujejo, saj bodo lahko polni normiranci (sam zavezanec je zavarovan za polni delovni čas vsaj devet mesecev) za prihodke do 60.000 evrov uveljavljali odhodke v višini 80 odstotkov, medtem kot je bila ta možnost sedaj omogočena do višine 50.000 evrov.

Ugotavljanje davčne osnove v sistemu normiranih odhodkov pri polnem s. p. oz. zavezancu, ki je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev

Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih		% prihodkov
nad	do
	60.000	80 %
60.000		0 %	nad	60.000

Ugotavljanje davčne osnove v sistemu normiranih odhodkov pri popoldanskem s. p. oz. zavezancu, ki ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev

Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih		% prihodkov
nad	do
	12.500	80 %
12.500	30.000	40 %	nad	12.500
30.000		0 %	nad	30.000

Za izstop iz sistema normiranih odhodkov se določi povprečje prihodkov dveh zaporednih let v višini 60.000 evrov, 30.000 evrov oziroma 45.000 evrov, in sicer v odvisnosti od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v zavarovanje v teh dveh zaporednih letih.

Za t. i. polne normirance (zavezanci, ki so sami vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje v davčnem letu iz naslova samozaposlitve vsaj devet mesecev) s prihodki do 50.000 EUR se davčna obveznost ne bo spremenila, za tiste s prihodki med 50.000 EUR in 60.000 EUR pa se bo zmanjšala. Takih zavezancev je bilo po podatkih več kot 2.100 (približno 5 % vseh t. i. polnih normirancev). Takemu zavezancu s prihodki točno 60.000 EUR se bo letna davčna obveznost zmanjšala s 3.200 na 2.400 EUR ali z 267 na 200 EUR mesečno. Za t. i. popoldanske normirance (ne izpolnjujejo pogoja vključenosti v zavarovanje) s prihodki do 30.000 EUR se davčna obveznost ne bo spremenila, s prihodki nad 30.000 EUR pa se bo povečala. Zavezancu, ki ima letne prihodke primeroma v višini 40.000 EUR, se bo tako letna davčna obveznost zvišala s 3.800 EUR na 4.600 EUR.

Novela zakona »normirancem« tudi nalaga, da za davčno leto v davčnem obračunu razkrijejo znesek prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, ki so doseženi s posamezno povezano osebo in z osebo, s katero so v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

Zaradi izraženih pomislekov o ustrezni prilagoditvi podjetnikov, ki zaradi sprememb ne bodo več mogli koristiti starega sistema, so predvideli tudi prehodno obdobje, in sicer bo poseben režim veljal za preverjanje izstopnih pogojev v letih 2025 in 2026. V letu 2025 bodo kot izstopni pogoji veljali še sedaj veljavni pogoji (torej brez sprememb), v letu 2026 pa se bo izstopne pogoje po novih kriterijih preverjalo zgolj z upoštevanjem prihodkov v letu 2025.

Dolgoročni cilji in učinki

Spremembe zakona naj bi ohranile poenostavitve za manjša podjetja, hkrati pa preprečile zlorabe in zagotovile pravično obdavčitev vseh zavezancev. To pa bi pripomoglo k bolj vzdržnemu davčnemu sistemu ter zaščiti pravic delavcev in pošteni konkurenci na trgu dela. Poudariti še velja, da je sistem normirancev prostovoljen in da se zavezanci lahko odločijo tudi za drugačno obliko poslovanja, z upoštevanjem dejanskih odhodkov.

Viri:

Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno beseilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22 in 131/23 – ZORZFS.

Besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, prva obravnava, EVA 2024-1611-0040.

Gradivo 89. izredne seje Državnega zbora RS

Članki, ki jih dostopate na tej spletni strani so bili pripravljeni na podlagi različnih virov, veljavnih v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtorji in SPOT Svetovanje JV Slovenija ne odgovarjajo za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.