Blagovna oziroma storitvena znamka je pravno zavarovan znak ali kakršna koli kombinacija znakov, ki omogoča razlikovanje enakega ali podobnega blaga ali storitev in ga je mogoče grafično prikazati. Znak lahko predstavljajo besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, trodimenzionalne podobe in kombinacije barv.
Registracijo blagovne znamke lahko posameznik vloži pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju: urad).
Njen namen je, da podjetje zaščiti blago ali storitve, ki jih ponuja. Tretje osebe, brez soglasja imetnika blagovne znamke, za enako ali podobno blago ali storitve, ne smejo uporabljali znak, ki je enak ali zavajajoče podoben blagovni znamki imetnika. Vendar pa lahko registrira enak ali podoben znak za označevanje druge vrste blaga ali storitev, razen če gre za ugledno znamko.
Prijavo za registracijo lahko slovenski prijavitelji vložijo sami ali prek zastopnika, ki je vpisan v register zastopnikov pri uradu, tuji pa samo prek zastopnika.
Pred prijavo je dobro preučiti, kaj se lahko registrira kot znamka in preveriti ali je enaka ali podobna znamka že registrirana, saj urad ugotavlja, ali prijava izpolnjuje pogoje za registracijo znamke, ne preverja pa obstoja že prej registriranih enakih ali podobnih znamk. Baze, kjer se lahko poišče obstoj že registriranih blagovnih znamk se lahko preveri na spletni strani urada pod zavihkom Baze podatkov. Tam so navedene veljavne pravice industrijske lastnine v Sloveniji kot tudi v tujini.
Zahtevo za registracijo znamke se odda preko obrazca Zahteva za registracijo znamke (v treh izvodih), ki je dostopen na spletni strani urada. Poleg obrazca je potreben še seznam proizvodov oziroma storitev v dveh izvodih, v katerem so proizvodi in storitve razvrščeni v skladu z mednarodno klasifikacijo blaga in storitev (Nicejska klasifikacija). V pomoč je šifrant prav tako dostopen na spletni strani urada. Vlagatelj mora oddati tudi prikaz znaka v črno-beli tehniki v petih izvodih (če se zahteva varstvo znaka v barvi, prikaz znaka v barvi v petih izvodih). V kolikor se zahteva varstvo zvočnega znaka, je potrebno oddati še grafični prikaz znaka, kot je na primer notni zapis oziroma zvočni zapis na zgoščenki v CD formatu (CD-DA) ali kot MP3 datoteko. Plačati je potrebno še predpisane prijavne pristojbine in dodati še pooblastilu, če je prijava vložena po zastopniku.
Po popolno vloženi vlogi (v kolikor vloga ni popolna urad pozove k dopolnitvi) sledi formalni preizkus, v katerem urad ugotavlja, ali prijava izpolnjuje zahteve iz Zakona o industrijski lastnini in Pravilnika o vsebini prijave znamke. Če ugotovi pomanjkljivosti, pozove prijavitelja, da jih odpravi.
Po opravljenem formalnem preizkusu prijave urad preveri, ali je ob upoštevanju absolutnih razlogov za zavrnitev znamke prijavljeni znak mogoče registrirati kot znamko. Če ugotovi, da prijavljeni znak ustreza zahtevam, objavi prijavo znamke v Biltenu za industrijsko lastnino. Imetnik že prej registrirane enake ali podobne znamke lahko v treh mesecih od dneva objave prijave vloži pisni ugovor zoper registracijo. Če ugovor zoper registracijo znamke ni bil vložen ali urad ugotovi, da je neutemeljen, pozove prijavitelja, naj plača pristojbino za registracijo znamke za prvih deset let. Po prejemu predpisane pristojbine izda odločbo o registraciji znamke, podatke o znamki pa objavi v Biltenu za industrijsko lastnino.
Kakšni pa so stroški registracije? Višina pristojbin je odvisna od števila razredov mednarodne klasifikacije, v katere se razvršča zadevno blago oziroma storitev. Prijavna pristojbina za vključno tri razrede mednarodne klasifikacije znaša 100 EUR, za vsak nadaljnji razred pa še 20 EUR. Pristojbina za registracijo znamke z veljavnostjo za prvih deset let znaša 150 EUR, za vsak nadaljnji razred pa dodatnih 50 EUR. Skupni minimalni stroški znašajo torej 250 EUR.
Znamka velja 10 let od dneva vložitve prijave, vendar se njena veljavnost lahko za enako obdobje neomejeno podaljšuje. Za vzdrževanje znamke je potrebno vsakih 10 let plačati pristojbine.
VIR:
Vas zanima več o članku ˝Registracija blagovne oziroma storitvene znamke˝? Napišite nam vaše vprašanje ali vstopite v kontakt neposredno.
Članki, ki jih dostopate na tej spletni strani so bili pripravljeni na podlagi različnih virov, veljavnih v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtorji in SPOT Svetovanje JV Slovenija ne odgovarjajo za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.
Povezava do spletne strani evropske kohezijske politike v Sloveniji: https://evropskasredstva.si