Povezava do spletne strani evropske kohezijske politike v Sloveniji: https://evropskasredstva.si
Za uresničevanje podjetniških idej se lahko poslužimo ustanovitve različnih pravnoorganizacijskih oblik. Pred pričetkom poslovanja in ustanavljanja podjetja je pomembno vprašanje kateri poslovni model oziroma pravnoorganizacijsko obliko izbrati v dani situaciji. Prehajanje iz ene pravnoorganizacijske oblike v drugo obliko je možno, a vsaka takšna sprememba zahteva čas, energijo in denar, zato je še pred odprtjem potreben dober razmislek o poslovnem modelu.
Najpogostejši pravnoorganizacijski obliki sta odprtje samostojnega podjetnika ali družbe z omejeno odgovornostjo, so pa še druge možne oblike opravljanja dejavnosti. V pričujočem članku bomo osvetlili nekaj prednosti in slabosti ter nekatere davčne vidike ustanovitve samostojnega podjetnika, družbe z omejeno odgovornostjo, zavoda in zadruge.
SAMOSTOJNI PODJETNIK (s.p.) je lahko le posamezna fizična oseba in je pogosta ter zelo primerna oblika za posameznike, ki šele vstopajo na podjetniško pot in preizkušajo svojo podjetniško idejo, predvsem zato, ker ni začetnega kapitala. Prednosti so še hitra in enostavna ustanovitev, možnost prostega razpolaganja z denarjem ter dokaj nizki administrativni stroški. Slabosti takšne pravnoorganizacijske oblike so predvsem, da samostojni podjetnik (s.p.) ni ločena od fizične osebe, zato s.p. in fizična oseba med seboj ne moreta poslovati, podjetnik odgovarja za obveznosti podjetja z vsem svojim premoženjem, če ustvarja visoke dobičke podjetnik, ki ugotavlja dobiček na osnovi dejanskih prihodkov in odhodkov, je davčna obremenitev visoka (progresivna lestvica), v pravnem prometu ima nižjo kredibilnost v primerjavi z drugimi pravnoorganizacijskimi oblikami. Ni primerna takrat, kadar želi podjetje ustanoviti več oseb.
Za obdavčitev s.p. se uporablja Zakon o dohodnini (ZDoh-2). Predmet obdavčitve pri samostojnem podjetniku je dohodek iz dejavnosti. Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti se ugotavlja na enega izmed dveh načinov:
1. z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali
2. z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
Odločitev mora sprejeti v osmih dneh, sicer bo avtomatično »dejanski«. Med davčnim letom sprememba ugotavljanja davčne osnove ni mogoča. Med poslovanjem je sprememba iz ene v drugo obliko mogoča le v okviru davčnega obračuna, ki mora biti oddan do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
Ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov je smiselno za tiste, ki imajo proizvodno dejavnost s stroji, trgovino, avtoprevozništvo ipd. Primerno je torej za osebe z dejavnostjo, ki veliko nabavljajo, investirajo in zato uveljavljajo dejanske odhodke in olajšave za investicije.
Pri zavezancih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, je davčna osnova, od katere se plača akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, dobiček, ki je razlika med davčno priznanimi prihodki koledarskega leta in davčno priznanimi odhodki. Pri izračunu akontacije dohodnine se višina doseženih dohodkov iz dejavnosti najprej uvrsti v ustrezni dohodninski razred ter nato obdavči s stopnjami dohodnine - od 16 do 50 %.
Za ugotavljanje davčno priznanih prihodkov in odhodkov se subsidiarno uporablja poleg ZDoh-2 tudi Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Po določilih tega zakona se pri ugotavljanju dobička priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida, v skladu z računovodskimi standardi, ustrezno prilagojeni za davčne namene.
Osebe z dejavnostjo, ki ugotavljajo davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, morajo voditi poslovne knjige.
V primeru, da samostojni podjetnik izbere tak način izračunavanja davčne osnove, mora davčnemu organu najkasneje do 31. marca tekočega leta predložiti obrazec davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
V davčnem obračunu lahko zavezanci uveljavljajo tudi davčne olajšave, ki jih določata ZDoh-2 in ZDDPO-2, in sicer:
Poleg teh olajšav so možne olajšave za zaposlovanje in za investiranje v določenih regijah.
V kolikor davčno priznani odhodki presegajo davčno priznane prihodke, zavezanec ustvari davčno izgubo. Za znesek ustvarjene davčne izgube lahko zavezanec zmanjšuje pozitivno davčno osnovo v prihodnjih davčnih obdobjih.
Ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov je primernejše za tiste, ki imajo razne storitvene dejavnosti (intelektualne, umetniške, računovodske, ipd.), torej za osebe z dejavnostjo, ki nimajo posebno visokih stroškov z nabavo materiala, blaga in osnovnih sredstev. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, saj zavezancem ni treba voditi knjigovodstva, temveč le poenostavljene evidence. Pri tem izhajamo iz dejanskih davčno priznanih prihodkov (upoštevajo se prihodki ob nastanku), odhodki pa so določeni v pavšalu. Odstotek normiranih odhodkov je odvisen od višine doseženih prihodkov in glede na vključenost v obvezno zavarovanje po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Zavezanci, ki so zavarovani za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas na osnovi svojega s.p.-ja (samozaposleni) oziroma imajo zaposlene osebe za polni delovni čas neprekinjeno najmanj devet mesecev lahko ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če prihodki ne presegajo 100.000 evrov. Zavezanci lahko na podlagi priglasitve davčno osnovo na tak način ugotavljajo, dokler povprečje njihovih prihodkov iz dejavnosti, v dveh zaporednih predhodnih letih ne presega 150.000 evrov, oziroma dokler v davčnem obračunu ne obvestijo davčnega organa, da želijo izstopiti iz tega načina ugotavljanja davčne osnove. Davčno osnovo ugotovijo tako, da od ustvarjenih prihodkov odštejejo normirane odhodke. Odstotek normiranih odhodkov je odvisen od višine doseženih prihodkov. Do 50.000 EUR letnih prihodkov priznajo normirani odhodki v višini 80% prihodkov, od 50.000 EUR do 100.000 EUR letnih prihodkov se priznajo normirani odhodki v višini 40% prihodkov, nad 100.000 EUR letnih prihodkov se ne prizna nič normiranih odhodkov. Dohodnina od dohodka iz dejavnosti se odmeri po davčni stopnji 20 % in se šteje za dokončen davek.
Zavezanci, ki nimajo zaposlenih delavcev (ali imajo popoldansko obrt), lahko ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov kadar njihovi prihodki iz dejavnosti, v preteklem letu ne presegajo 50.000 evrov. Do 12.500 EUR letnih prihodkov se priznajo normirani odhodki v višini 80% prihodkov, od 12.500 EUR do 50.000 EUR letnih prihodkov se priznajo normirani odhodki v višini 40% prihodkov, nad 50.000 EUR letnih prihodkov se ne prizna nič normiranih odhodkov. Tudi pri njih se dohodnina od dohodka iz dejavnosti odmeri po davčni stopnji 20 % in se šteje za dokončen davek.
V času ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se dejanski odhodki, davčna olajšave (splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane in olajšava za PDPZ) in davčne izgube iz preteklih davčnih obdobij ne upoštevajo. »Normirancem« tudi ni treba voditi poslovnih knjig predložiti letnega poročila (bilanc za davčne in za statistične namene).
Obroki akontacije morajo biti plačani do 20. dne v mesecu za preteklo mesečno ali trimesečno obdobje (če znesek predhodne akontacije ne presega 400 EUR). Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je treba davčnemu organu priglasiti najkasneje do 31.3. za tekoče davčno leto.
Popoldanski s. p. je pogovorni izraz za podjetnika, ki opravlja dejavnost kot postranski poklic in je v obvezno socialno zavarovanje vključen na drugi podlagi, največkrat na podlagi delovnega razmerja. Posamezniki registrirajo to obliko, kadar gre za manjši obseg dejavnosti kot postranski poklic. Pravni status rednega s.p. in popoldanskega s.p. je podoben. Prav tako imata enake dolžnosti in pravice. Razlika je v plačilu prispevkov za socialno varnost in pri ugotavljanju davčne osnove, obdavčeni so kot normiranci.
DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO (d.o.o.) je pravna oseba, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost in katere osnovni kapital predstavljajo osnovni vložki najmanj enega in največ petdesetih družbenikov. V Sloveniji je najpogostejša oblika gospodarske družbe. D.o.o. je samostojni nosilec pravic in obveznosti v pravnem prometu, pri čemer za prevzete obveznosti jamči le do višine lastnega premoženja. Primerna je takrat, če je ustanoviteljev več (podjetniško idejo gradi več posameznikov skupaj), ali pa gre za večjo ali mednarodno podjetniško idejo. Omejena odgovornost družbenikom omogoča opravljanje gospodarske dejavnosti brez tveganja, da bodo v primeru neuspeha upniki posegli na njihovo osebno premoženje. Odgovornost je mogoče razširiti le izjemoma in pod posebnimi zakonsko določenimi pogoji – takrat govorimo o spregledu pravne osebe. Prednosti te oblike so še možnost sklepanja pravnih poslov med družbo in njenimi družbeniki in večji ugled in zaupanje na trgu.
Slabosti družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) so predvsem te, da je potrebno vplačati osnovni kapital, da je izplačevanje dobička visoko davčno obremenjeno in da so višji stroški poslovanja. Družbeniki tudi ne razpolagajo prosto z denarnimi sredstvi družbe.
Osnovni kapital pri ustanovitvi d.o.o. mora znašati vsaj 7.500 eurov, vsak osnovni vložek družbenika najmanj 50 eurov. Osnovni vložek družbenika predstavlja njegov poslovni delež, izražen v odstotkih in je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vložek ali stvarni prevzem.
Zelo pogosta oblika poslovanja je družba z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom. V primeru, če ustanavlja družbo ena oseba – ustanovitelj, sprejme akt o ustanovitvi. Ustanovitelj samostojno upravlja družbo. Odločitve mora vpisovati v knjigo sklepov.
Za primere kompleksnejših družb z omejeno odgovornostjo se družba ustanovi in registrira pri notarju.
Tudi pri d.o.o. obstajata dva možna načina obdavčitve z davkom od dohodka pravnih oseb.
Obdavčitev z davkom od dohodkov pravnih oseb – „normirani“ d.o.o.:
- če je vsaj ena oseba obvezno zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj 5 mesecev so normirani odhodki so priznani v višini 80% prihodkov, vendar ne več kot 80.000 EUR.
- če pri zavezancu ni nihče zavarovan za polni delovni čas neprekinjeno 5 mesecev so normirani odhodki priznani v višini 80% prihodkov, vendar ne več kot 40.000 EUR.
Vstopni (50.000 EUR oz. 100.000 EUR) in izstopni pogoji (300.000 EUR v dveh zaporednih letih) so podobni kot pri s.p., s to razliko, da ni bilo sprememb pri št. mesecev zavarovanja (iz 5 mesecev na 9). Davek od dohodkov pravnih oseb, je določen cedularno po fiksni davčni stopnji 19% (pri „normiranih“ s.p.-jih 20%);
Obvezno je vodenje računovodstva skladno s SRS oz. MRSP. Podobno kot „normirani“ s.p. tudi „normirani“ d.o.o. ne more uveljaviti davčnih olajšav.
ZAVOD je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ustanovljena za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Za ustanovitev zavoda se lahko odločijo domače ali tuje fizične in pravne osebe, če niso za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom zahtevana drugačna določila. Ta oblika nekoliko spominja na d.o.o. in d.n.o., vendar pri zavodu najdemo kar nekaj specifik, kot npr. ni predvidenega ustanovnega kapitala. Omejitev glede opravljanja nepridobitne dejavnosti pri zavodih ni absolutna, saj lahko zavod opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.
Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička (1. člen ZZ).
Prednosti ustanovitve zavoda so predvsem naslednje:
Slabosti ustanovitve zavoda so predvsem naslednje:
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 v 9. členu ureja pravico do oprostitve plačila davka za zavezance, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Plačevanja davka so oproščeni zavezanci, ki so po posebnem zakonu ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti, ob pogoju, da tudi dejansko poslujejo skladno z namenom ustanovitve in delovanja. Ne glede na navedeno oprostitev tudi tak zavezanec obračunava davek od dohodkov pravnih oseb in na podlagi davčnega obračuna plača davek od dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti.
Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti določa, da za pridobitno dejavnost šteje vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička, oziroma dejavnost, z opravljanjem katere zavezanec konkurira na trgu z drugimi osebami, zavezanci po ZDDPO-2. Pravilnik kot nepridobitne dohodke določa donacije, članarine, volila in dediščine, prihodki iz davkov in dajatev ter prispevkov, ki so plačani neposredno ZZZS in ZPIZ, obresti za sredstva na podračunih, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa (EZR) države oziroma občin in obresti za vloge, naložene v okviru sistema EZR države oziroma občin, sredstva za izvajanje javne službe iz javnofinančnih virov in namenska javna sredstva.
ZADRUGA je organizacija, ki pospešuje gospodarske koristi in razvija gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov. Temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov. Vsak član mora vpisati najmanj en delež. Zadruga se ustanovi s sprejetjem akta o njeni ustanovitvi. Pogoj je, da ima najmanj tri ustanovitelje, ki so lahko fizične ali pravne osebe. Obvezni sestavni del akta so zadružna pravila. Ustanovitveni postopki se opravljajo pri notarju.
Organizacijska struktura je prilagojena velikosti zadruge. Zadruga z manj kot 10 člani mora imet poleg občnega zbora, ki je najvišji organ zadruge, vsaj še predsednika in nadzorni organ. Zadruge, ki imajo deset članov ali več, morajo poleg predsednika imeti še najmanj tričlanski upravni odbor. Pri tem velja, da je predsednik upravnega odbora po položaju predsednik zadruge. Zadruga, zlasti z večjim obsegom poslovanja, ima lahko tudi direktorja, ki vodi njeno poslovanje. Direktor zadruge je lahko izvoljen brez javnega razpisa, če zadružna pravila ne določajo drugače. Zadružno premoženje je lastnina zadruge.
Zadruge morajo voditi poslovne knjige in sestaviti letno poročilo. Poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Za vodenje poslovnih knjig, sestavo letnega poročila, dolžnosti revidiranja, javne objave letnega poročila in predložitve podatkov iz letnega poročila za državno statistiko smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki se nanašajo na poslovne knjige in letno poročilo. Podrobnejša pravila v zvezi z vodenjem poslovnih knjig in sestavo letnega poročila zadrug so urejena s posebnim slovenskim računovodskim standardom.
Zakon o zadrugah določa, da mora najmanj 5% doseženega letnega presežka zadruga nameniti za obvezne rezerve. Del presežka, ki ga zadruga ne razporedi v sklade ali ne uporabi za kakšen drug namen, se lahko razdeli med člane.
Zadruge vse bolj delujejo in sodelujejo tudi čezmejno. Ustanovi jih lahko vsaj pet ali več fizičnih ali pravnih oseb ali z združitvijo nacionalnih zadrug, ob pogoju, da prihajajo vsaj iz dveh različnih držav. Osnovni kapital za ustanovitev evropske zadruge pa ne sme biti manjši od 30.000 evrov.
Viri:
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
Zakon o zavodih (ZZ)
Zakon o zadrugah (ZZad)
Davki za začetnike, fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, FURS, januar 2023
Oprostitev davka za opravljanje nepridobitne dejavnosti, FURS, januar 2023
Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti
https://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/ustanovitev-podjetja/katero-obliko-podjetja-izbrati
Vas zanima več o članku ˝Primernost poslovnega modela in kaj je potrebno vedeti o davkih˝? Napišite nam vaše vprašanje ali vstopite v kontakt neposredno.
Članki, ki jih dostopate na tej spletni strani so bili pripravljeni na podlagi različnih virov, veljavnih v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtorji in SPOT Svetovanje JV Slovenija ne odgovarjajo za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.
Povezava do spletne strani evropske kohezijske politike v Sloveniji: https://evropskasredstva.si